Razlike med spoloma

(Foto: Jupiterimages)

Hormoni in razmišljanje

V dobri stari davnini je potekalo razumevanje med spoloma še zelo preprosto, ker spola sploh še nista obstajala, saj sta bila ženska in moški eno. Zemljo so naseljevali enospolni organizmi, ki so živeli samostojno iz sebe navzven in vsebovali vse, kar je bilo potrebno za reprodukcijo.

Zaradi različnih situacij in sprememb v okolju (podnebje, prehrana, prostorske razmere) ter stresa je prihajalo do spontanih mutacij. Tako je nekoč v evoluciji nastal prilagojen model ženskih in moških oblik, ki se morajo združiti, da bi se razmnoževali. V vsaki novi generaciji je nastal nov mešan genski princip, ki je omogočal večjo sposobnost prilagajanja. Nastala je velika sprememba, rodili so se seks, poželenje, erotična napetost - in nesporazumi, ki trajajo še danes.

Ženska in moški na morski plaži. Ljubezen je še mlada in sveža, uživata v romantiki. Po čudoviti noči, ki sta jo preživela v hotelski sobi, naslednji dan skupaj opazujeta sončni zahod, rdeče obarvano morje, nežne obrise ... Vse naokrog diši po ljubezni. Nato se zgodi eden od manjših, neumnih nesporazumov. "Si za hitri skok v posteljo?" jo vpraša on. V trenutku jo mine vsa strast. Tipičen moški! Vprašanje je veliko preveč neposredno in tehnično. V njej povzroči hladen odpor. Saj je bilo ponoči še vse dobro. Le kaj mu je, kje je njegova spontanost?

Nihče od njiju ni ravnal narobe. V takih primerih pride do trčenja dveh različno potekajočih kolesij hormonov, dveh različnih programov v možganih, dveh različnih genskih programov. "Vse bolj spoznavamo, da ženske in moške vodijo različni pravzorci," pojasnjuje ameriški raziskovalec genov, profesor Dean Hamer. "To, kar je evolucija vpisala v naše gene, je pod plaščem kulture in civilizacije še naprej živo." Ne glede na prefinjeno obvladovanje ljubljenja in psihološka spoznanja o seksu se ženske in moški običajno dobro ujemajo, toda razlike se kažejo prav pri vprašanjih, povezanih z ljubeznijo. Različno tiktakata. Njeni geni, njegovi geni - to sta različna programa. Toda zakaj, če pa sta po naravni poti hotela priti skupaj? V čem so razlike? In kako jih lahko premagamo?

Oglejmo si značilno situacijo, ko se mož po dvodnevni poslovni poti vrne domov. Že v letalu misli na prihajajočo noč. Predstavlja si svojo ženo v postelji (podatki raziskav avstrijskega Gallup-Instituta iz leta 1999 kažejo, da 40 odstotkov moških pomisli na seks najmanj enkrat na dan, med ženskami pa je takšnih le 20 odstotkov). Prepričan je, da si tudi ona predstavlja podobno in da bo takoj pripravljena na sodelovanje.

Napaka. Žena ga pozdravi "normalno". Zakaj tudi ne? Zdoma je bil le nekaj dni, zadnji spolni odnos sta imela pred tremi dnevi. In zdaj ne čuti erotične želje, ker tiči globoko v "mesečnem estrogenu", ker je pravkar menjala plenice otroku, ker se je ravno vrnila domov ... Popoln nesporazum. Klasični očitki letijo z obeh strani. On meni, da nikoli ni pripravljena, ko je pripravljen on. Ona meni, da vedno že med odpiranjem hišnih vrat izraža erotične želje.


V resnici pri tem ne gre za obojestransko brezkompromisnost, marveč za genetski program. Če bi se ženske in moški tega bolj zavedali, bi bilo v odnosih manj bolečih občutkov. Leta 1994 so britanski znanstveniki odkrili, da imajo moški, ki živijo v stalni partnerski zvezi, po nekajdnevni ločitvi trikrat več sperme kot moški, ki v istem obdobju sicer niso imeli spolnih odnosov, a so bili doma pri partnerki. Misteriozne izide so večkrat preverili. Po mnenju znanstvenikov je na delu genetski varovalni program. Lovci so bili pogosto nekaj dni na "poslovni poti", na primer med zasledovanjem divjih živali. Dovolj časa, da bi lahko tekmeci oplodili njihove partnerke, ki so ostale doma. S presežkom sperme naj bi "iz telesa partnerke odplaknili semenske celice morebitnega ljubimca", piše britanski raziskovalec Desmond Morris v knjigi Človek žival (Das Tier Mensch, 1995).

To, kar se v tem času dogaja na ravni celic, pa moških ne pušča psihično hladnih, dokazuje nova raziskava. Leta 1999 je skupina psihologov pod vodstvom Teda Shackelforda na Atlantski univerzi na Floridi skupini 692 ženskih in moških zastavljala vprašanja o poželenju in ločenosti. Raziskava je pokazala, da krajša ločitev pri ženskah ne vpliva na spolno željo, pri moških pa zelo. Na daljavo so moški nadpovprečno pogosto opisovali svoje partnerke kot seksi, vroče in privlačne.

V moških genih (tako kot pri živalskih samcih) je globoko vsajen pritisk zaradi konkurence. Ti občutki tekmovalnosti, ki izhajajo iz evolucije, povzročajo pri moških tudi misli o uspešnosti pri seksu. ("Sem bil dober? Boljši kot moj predhodnik?")
Članek se nadaljuje »


Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki