Deset življenjskih lekcij, ki jih moramo pozabiti

1. Vsi problemi so slabi. Vse življenje so nas učili, da so vse težave slabe (tisti matematične naloge in testi v šoli ne štejejo), da so nekaj groznega in da spadajo k življenju. Nekateri ljudje, ki nimajo težav, si jih zato celo izmišljajo … Pravi problemi so v resnici nekaj čudovitega in vsak problem nosi s seboj tudi seme rešitve. Izgorelost? Vodi vas proti popolni karieri. Grozno partnerstvo? Uči vas, kaj v resnici pomeni ljubezen. Iskanje rešitve za vsak problem daje našemu življenju okus, je prava začimba.

2. Pomembno je biti srečen. To, da rešimo zapleten problem, nas lahko osreči, vendar to še ne pomeni, da moramo biti srečni, če naj se dobro počutimo. Ossredotočite se na nekaj, kar vas dela nesrečne, nato pa se spomnite pridige, da je treba biti srečen. To je zelo stresno! Popolnoma normalno je, da si dovolimo biti žalostni, dovoliti si moramo, da se počutimo tako, kot se v resnici. To je dober temelj za zadovoljstvo.

3. Moja preteklost je pustila neodpravljive posledice. Res je, da lahko boleče izkušnje ali travme pustijo brazgotine, vendar jih je mogoče zgladiti. Vsakdo lahko odloži čustveno prtljago, ki si jo nabral v življenju. Če svoja prepričanja postavite pod vprašaj, ste že na pravi poti. Osredotočite se na to, kar vam povzroča skrbi, in nato razmislite, kako vam takšno prepričanje škoduje in kaj lahko storite, da bo drugače. Tako se boste naučili (od)pustiti.

4. Težko delo vodi k uspehu. Če ste kdaj opazovali živalske mladičke, ste opazili, da se vseh pomembnih življenjskih naukov naučijo z igro. Tudi ljudje bi se morali igrati, tako kot smo se v otroštvu. Ne veste, kako? Učite se pri otrocih, ki v igri in z igro rešujejo težave (in še enkrat preberite 1. točko). Naj bo tudi vaše delo igra! To je pot do uspeha.

5. Uspeh je nasprotje od poraza. Dejstvo: od prenehanja kajenja do smučanja – vse nam lahko uspe. Seveda to zahteva tudi neuspehe in pripravljenost, da poskušamo večkrat, toda to je pot do uspeha. Ljudem, ki se bojijo neuspeha, strah onemogoči, da bi šli naprej, zato ne morejo biti uspešni, tisti pa, ki so sproščeni, četudi jim ne gre dobro, se hitreje naučijo, kako se izboljšati. Uspeh se torej gradi na porazu.

6. Pomembno je, kaj si mislijo drugi. »Če mi ne bo uspelo, bodo o meni mislili slabo." Takšno prepričanje vodi izključno v obup in slabo voljo, vi pa po nepotrebnem zapravljate čas za tuhtanje o tem, kaj si o vas mislijo drugi …  (Se res vse vrti okrog vas?) naravnost smešno! Raje si predstavljajte, kaj bi počeli, če vam za nikogar ne bi bilo mar! In nikoli več ne delajte drugače.

7. O vseh odločitvah je treba razmišljati racionalno. Naša sposobnost za racionalno razmišljanje je dokaj mlada in nemara tudi zmotnejša od naših intuitivnih, "živalskih" možganov. Pogosto se lahko nekaterih odločitev odrešimo s tem, da razmišljamo kot živali. Pomislite na kako odločitev, denimo katero hišo kupiti: namesto da tehtate vse razloge za in proti, se usmerite na svoje telesno odzivanje na vsako od možnosti. Opazujte svoje telo – kdaj se sprosti in kdaj je napeto … in se v skladu s tem tudi odločite.

8. Lepa dekleta so na boljšem. Nemara drži, da imajo lepa dekleta sem in tja kako prednost, vendar je drži tudi to, da jih ljudje, ki samo opazujejo njihovo zunanjost, pogosto v resnici sploh ne vidijo. Takšna ženska utegne imeti moža, ki se je z njo poročil samo zaradi lepih ustnic ali popolnih prsi, drugo pa ga ne zanima …

9. Če bi se mi uresničile vse želje, bi bilo moje življenje popolno. Če je naša sreča odvisna od zunanjih stvari, nas to še bolj kot v dobro voljo spravi v slabo (sploh če česa nimamo, ko pa to dobimo, si že v naslednjem trenutku zaželimo kaj drugega …). Če je naše zadovoljstvo neodvisno od materialnih nagrad, se želje pogosto uresničijo same od sebe. Če naj privlačimo to, kar si želimo, postanimo srečni, kot bi bili, če bi to že imeli. Bistvo je v sreči in zadovoljstvu, ne v stvareh!

10. Izguba je nekaj strašnega. Če se naučimo, da se lahko po vsaki izgubi naše srce in duša zacelita, to utegne biti zelo dobra izkušnja. Največja groza je, če v strahu pred izgubo izgubimo sebe, pri tem pa se na vse kriplje trudimo obdržati vse drugo …