Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Medikalizacija in psihiatrizacija družbe


(stran 2 od 2)



Szasz je proti
Thomas Szasz, ena od avtoritet ameriške psihiatrije, v svojih člankih in knjigah že desetletja opozarja na problem medikalizacije ameriške družbe. Njegova kategorična stališča, ki kritizirajo uradne trende sodobne ameriške psihiatrije, so bila enako ali še bolj heretična konec petdesetih let, ko jih je začel objavljati.
Nikoli ni zanikal organskih vzrokov npr. Alzheimerjeve bolezni ali da lahko nezdravljeni sifilis vpliva na mišljenje in obnašanje, vendar je vselej vztrajal pri trditvi, da obnašanje samo po sebi nikoli ne more biti bolezen. "Označevanje misli, občutkov in obnašanja kot bolezni je logična in semantična napaka, kot če bi kita klasificirali kot ribo!" je zapisal na svoji spletni strani.

Terapevtska država
Takšna napaka ima resne posledice: Označevanje neobičajnega obnašanja kot bolezni omogoča ideološko in zakonsko podporo državno sponzoriranega družbenega nadzora. Szasz je v svoji knjigi Neukročeni jezik zapisal: "To, kar ljudje danes imenujejo duševna bolezen, zlasti v pravnem kontekstu, ni dejstvo, marveč strategija, ni pogoj, marveč politika, ni stališče, ki ga ima o sebi bolnik, marveč tisti, ki so ga označili za duševno bolnega in nameravajo delovati proti njemu, ne glede na njegov pristanek. Sodelovanje med vladnim aparatom in psihiatrijo Szasz imenuje "terapevtska država", sistem, v katerem so nesprejemljive misli, čustva in dejanja pod represijo, obravnavajo pa jih s psevdomedicinskimi posegi.
Jemanje mamil, kajenje, prenajedanje, odvisnosti vseh vrst, seksualna promiskuiteta, sram, anksioznost, celo samomor - vse to se v skladu z ideologijo terapevtske države ljudem dogaja proti njihovi volji, zmanjšuje njihovo individualno odgovornost in povzroča škodljivi paternalizem.

Terapevt kot katalizator
Szasz razume psihoterapijo kot sporazumni pogovor o problemih določene osebe in o tem, kako jih rešiti. Skuša se izogniti ideji, da terapevt ve o bolniku več kot sam bolnik (o sebi). Zdi se mu, da je kaj takega povsem nemogoče po nekaj urah, tednih ali celo mesecih poznanstva in terapevtskih pogovorov. Vlogo terapevta primerja s katalizatorjem. Terapevt mora pomagati, svetovati, predlagati možnosti, ki naj prispevajo, da se bo bolniku uspelo spremeniti na način, ki mu bo omogočil lažje in boljše življenje. Njegovo poslanstvo naj bi bilo razsvetljevanje in nato podpora. Zlasti skeptičen je do psihofarmakov: "Kdo ima dobiček od vsega tega; končno so objavili, da je farmacevtska družba, ki med drugim "prodaja" Prozac veliki donator Nacionalne zveze za duševne bolezni in da vlaga milijone dolarjev v propagando njenih in seveda svojih stališč. Kritiki nimajo denarja, da bi lahko oglaševali svoje poglede. To je pravzaprav popolnoma enostransko, vladno podprto gibanje!"

Kako izbrati pravega psihoterapevta?
Dr. Daniel Amen svetuje:
  • Pomembno je, da angažiramo najboljšo osebo, ki jo lahko najdemo.
  • Višina plačila, ki ga zahteva kakovosten strokovnjak, naj ne bo odločilna, saj nas utegne napačna odločitev stati še veliko več.
  • Specialist je primernejši od splošnega ali družinskega zdravnika.
  • Dobro se je pozanimati, kateri strokovnjak je najbolje seznanjen s težavami, ki nas tarejo. Nekatere neformalne in formalne skupine dajejo podatke o oblikah pomoči, ki jih ponujajo posamezni strokovnjaki. Ni odveč, če preverimo njihova priporočila, čeprav v naših razmerah to ni običajno.
  • Dogovorimo se za prvi sestanek in ocenimo, ali smo dobro izbrali. Če menimo, da ne, iščimo naprej.
  • Številni strokovnjaki objavljajo članke in knjige ter predavajo v lokalnih združenjih.
  • Pomembno je izbrati tolerantno osebo sodobnih nazorov, ki je voljna preizkusiti nove stvari.
  • In naposled, najpomembnejše je poiskati osebo, ki nas bo spoštovala, ki bo pripravljena poslušati vsa naša vprašanja in sodelovala.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd