Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Mladi in spolnost na internetu


(stran 2 od 2)



Navidezna rešitev za stiske

Resnični stvarni svet se znatno razlikuje od virtualnega, in to sporočilo naj otroci dobijo dovolj zgodaj. V stvarnem svetu vsakdanjega življenja je treba reševati frustracije, s katerimi se mladi srečujejo v odnosih z drugimi, kar je boleče, od posameznika pa zahteva socialne veščine in znanje. Sposobnost prepoznavanja, spoprijemanja in reševanje konfliktov je izredno dragocena za življenje v družini in družbi. Prav negativna občutja, ki so povezana s soočanjem s samim seboj in z okolico, pa so razlog za izbiro destruktivnih oblik reševanja stisk, med katere sodi tudi vstop v svet zasvojenosti. Tudi življenje v virtualnem svetu posamezniku omogoči, da pozabi na življenje zunaj njega.

Občutja manjvrednosti, nezadovoljstva s samim seboj in pomanjkanja samozaupanja vodijo v svet, ki posamezniku vsaj navidezno ponuja moč, veljavo, svobodo, uspešnost in najpomembnejšo človekovo psihološko potrebo, biti ljubljen. To je največkrat svet omame, ki spremeni čutne in čustvene zaznave ter nesrečnemu človeku podeli trenuten močan občutek nadzora nad svojim življenjem in lažno, zavajajočo potešitev temeljnih psiholoških potreb. Posameznik verjame, da mu bo omama hitro in brez napora olajšala stiske, rešila njegove konflikte in izboljšala počutje. Toda olajšanje je le tako dolgo, ali bolje rečeno, kratko, kolikor traja učinek omame, nato pa sledi neizbežna vrnitev v neprijazno stvarnost.

Otrok in mladostnik se pred stiskami in izzivi zunanjega sveta umakne v umetni, virtualni svet. Varen, odmaknjen spletni svet od posameznika ne zahteva posebnega izpostavljanja in komunikacijskih veščin. Osamljeni občutijo, da se bolje izrazijo na spletu kot pa v resnični komunikaciji. V virtualnem svetu se počutijo varnejše, uspešnejše in zadovoljnejše, poleg tega imajo več zasebnosti in boljši nadzor nad tem, kako se predstavljajo drugim. Pri razvijanju intimnih odnosov imajo – kljub siceršnji sramežljivosti, nesamozavestnosti ali slabi samopodobi – več možnosti, da navežejo odnos z nasprotnim spolom. Na internetu se mladostniki pod krinko anonimnosti osvobodijo bojazni pred stiki in družbo ter postanejo bolj odprti in dovzetnejši za nova znanstva. Tako spletni svet, vsaj na prvi pogled, pomeni rešitev za stiske, s katerimi se mlad človek srečuje pri vzpostavljanju odnosov v resničnem svetu, kot so negotovost, zbeganost, porajanje številnih vprašanj, povezanih s samopodobo ter z nezaupanje vase in druge.

Toda z umikom v virtualni svet se težave mladih ljudi pri vzpostavljanju socialnih stikov, sporazumevanju in izražanju čustev ne omilijo, marveč se ohranjajo oziroma le še stopnjujejo. Mlademu človeku preprečujejo zadovoljujoče življenje ter odraščanje v odgovorno in socialno kompetentno odraslo osebo.

“Imeti” nadomešča “biti”

Pretirano zatekanje v virtualni svet se kaže tudi v njegovem vplivu na oblikovanje zaznav v obliki otrokovih želja in hotenj, tudi glede ustvarjanja odnosov z drugimi. Zaznave, ustvarjene ob pomoči nerealnega sveta, so v resničnem svetu pogosto tuje, nedosegljive in neuresničljive, zaradi česar so potencialni vir frustracij in izkrivljenih podob. Z internetom in brez ustrezne objektivne presoje se brezmejno povečujejo potrebe oziroma zahteve, ki s človekovimi dejanskimi potrebami nimajo prav veliko skupnega. Človek se v odnosu z internetom (namesto s sočlovekom) vse bolj identificira s tem, kar ima, in manj – oziroma skorajda ne – s tem, kar je. "Imeti" v sodobno družbi čedalje bolj nadomešča "biti". To velja tudi za spolne vsebine in režirane intimne odnose, ki so na voljo na spletu in dostopni tudi otrokom.
"Net generacija", "milenijci" ali "generacija Y" so le nekateri od izrazov, ki označujejo osebe, ki so se z internetom srečale že v otroštvu, in odrasli moramo biti na to novo obliko tveganja še posebno pozorni.

Varovalo: zdrava samopodoba

Rešitve za zaščito otroka ne gre iskati v preprečevanju vstopanja v internetni svet, ki je tudi svet znanja in informacij, pač pa v dosledni omejeni rabi ter kritičnem in kakovostnem spremljanju medijskih vsebin. Pri tem igra ključno vlogo družina, ki naj otroku ponudi tudi dovolj drugih spodbud in možnosti za kakovostnejše preživljanje prostega časa. Računalnik in druge otrokom in staršem ljube "hladne varuške" (denimo televizija) prispevajo k medsebojnemu odtujevanju. Čas, ki ga družina preživi skupaj, bi moral biti pomembna vrednota tudi pozneje, ko otroci odraščajo. Skupne dejavnosti družinskim članom omogočijo, da ostajajo povezani ter ohranjajo občutek varnosti in sprejetosti, socialno tveganje za posameznika pa se znatno zmanjša.
Pomembno je poudariti, da z "nadzorom" in drugimi sicer uporabnimi nasveti zgolj blažimo simptome, ne rešujemo pa povodov za posameznikova destruktivna ravnanja. Razlogi za bežanje in zatekanje v neboleč virtualni svet interneta tičijo v obstoječih nesrečnih medosebnih (družinskih, partnerskih, vrstniških …) odnosih, v bolečih situacijah, ki se v očeh otroka in mladostnika zdijo nerešljive.
Dobri, povezujoči medosebni odnosi, ki posamezniku omogočijo uresničevanje življenjske zgodbe, zagotavljajo zdravo samopodobo, občutek lastne vrednosti in samozaupanje, ki nedvomno spadajo med najpomembnejše varovalne dejavnike pred tovrstnimi tveganji.




Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

otrok , spolnost , internet , komunikacija , samopodoba , čustvena stiska , spolna vzgoja , računalnik , mediji , mladostnik , splet , duševna stiska , osebnostna rast , odvisnost od interneta

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.