Preobremenjenost otrok z zunajšolskimi dejavnostmi

(Foto: Shutterstock)

Pravica do prostega časa

Začelo se je novo šolsko leto. Za nekatere je prvič, za druge je šola že nekaj ustaljenega. September je mesec nenehnega hitenja in iskanja, saj starši kar naprej stojijo v dolgih vrstah v knjigarnah in poizvedujejo za učbeniki, ki so bili razprodani že julija. September je nekakšen mesec evforije, pa ne le za starše, ampak za vso družino. Tudi če so bile knjige in drugi šolski pripomočki kupljeni pravočasno, ima veliko družin septembra občutek, da je življenje kot tempirana bomba.

Otroci se nikakor ne morejo navaditi določenih pravil (npr. čas za spanje), včasih brezskrbno hodijo naokoli in ne razumejo težav, zaradi katerih se obremenjujejo starši. Domov nosijo na kupe lističev in reklamnih letakov za različne krožke, tečaje in druge dejavnosti in najraje bi se vpisali k vsem. K nogometu zato, ker tja hodi sosed Rok, na jezikovni tečaj, ker je babica iz Anglije, k plesnim vajam, ker si je mama želela biti baletka, k pevskim vajam, ker si otrok sam tako želi ...

PREMIŠLJENA IZBIRA DEJAVNOSTI
Na začetku šolskega leta so vsi krožki zelo mamljivi in tudi zunajšolski tečaji niso vsi slabi. O številu popoldanskih dejavnosti se mora otrok odločiti skupaj s starši. Pogosta napaka, ki jo zagrešijo starši je, da samo zaradi lastnih ambicij izbirajo dejavnosti in jih skoraj vsiljujejo otrokom.

Že takoj septembra moramo premisliti, kakšno popoldansko obremenitev si otrok lahko sploh privošči glede na svoje sposobnosti in učno uspešnost. Najslabše je, da izberemo kup dejavnosti, potem pa otrok v dveh mesecih eno za drugo opusti, ker mu sploh niso všeč ali pa postane preobremenjen. Zgodi se lahko, da ima otrok toliko dejavnosti, da so starši dobesedno taksisti, ki ga samo prevažajo z enega konca na drugega in vmes komaj uredijo vse stvari, pomembne za življenje. Dejstvo je, da se otrok pri vsaki dejavnosti nauči nekaj novega, vendar ne smemo pozabiti, da je pomembna tudi družina in vezi znotraj nje, ki se rušijo, če je vsak član ves čas preobremenjen s svojimi ambicijami in davki zaradi nepremišljenosti.

Otroku glede na prejšnje izkušnje (njegove sposobnosti, kako je z učenjem shajal prejšnje šolsko leto) določimo število popoldanskih dejavnosti, ki se jih sme udeleževati. Starši se morajo pozanimati o obsegu dejavnosti (nekatere potekajo tudi večkrat na teden) in o finančni obremenitvi (številne dejavnosti je dandanes treba plačati). Otroku ne smemo vzbujati praznih pričakovanj, če bo moral zaradi finančne stiske sredi leta prenehati obiskovati plesni tečaj; v takšnem primeru bi bilo bolje, da z njim sploh ne bi začel. Če je neka dejavnost zelo obremenilna (večkrat tedensko po več ur) spodbudimo otroka, da si izbere le tisto, ki je zanj najpomembnejša. Če se mlajši otrok ne more odločiti med več dejavnostmi, mu jo glede na poznavanje otroka in razmer v družini (število otrok, standard, čas ...) izberemo sami.

Če je otrokov šolski uspeh slabši, ga nikakor ne smemo popolnoma prikrajšati za popoldanske dejavnosti in ga usmerjati samo k učenju. Spodbujamo ga k izbiri dejavnosti, pri kateri bo lahko izkoristil svoja močna področja in tako gradil pozitivno samopodobo.

ALI JE KONEC TEDNA ČAS ZA UČENJE?
Če je le mogoče, nikakor. Konec tedna naj bo namenjen počitku, sprostitvi in osebnim odnosom znotraj družine. Nikakor ni potrebno, da otoke vsak konec tedna nekam vozimo, ker se tako ne odpočijejo. Včasih jim dovolimo, da imajo ves dan čas le zase. Seveda morajo starši znati oceniti svojega otroka. Nekateri otroci se znajo zelo dobro sami zaposliti in pri tem uživajo, drugi pa ne vedo, kaj bi sami s seboj in gledajo televizijo ter uganjajo neumnosti.Ko je otrok starejši, seveda tudi konec tedna potrebuje tudi čas za utrjevanje svojih znanj in določene naloge (raziskovalne, seminarske).

Zelo dobro je, da otroka naučimo reka "Kar lahko storiš danes, ne odlašaj na jutri" in ga navajamo, da vse obveznosti opravi sproti in jih ne prelaga do zadnjega dne. Tako navadimo otroka, da vso petkovo nalogo naredi še isti dan, da bo v soboto in nedeljo brez skrbi.Nikar ne dovolimo, da je konec tedna rezerva za vse zamujene ure, ki so se zaradi preštevilnih popoldanskih obveznosti nabrale do petka. Dolgoročno tako ne bomo prišli daleč.

IZDELAJMO URNIK
Pomembno je, da takoj na začetku leta skupaj z otrokom oblikujemo urnik, ki bo veljal vse šolsko leto. Glavni postavki urnika sta čas za učenje in prosti čas. Urnik moramo vedno prilagoditi otrokovi starosti in sposobnostim. Otrok mora razumeti, da ima poleg učenja tudi vsak dan nekaj prostega časa.

Za kakovosten učni proces so potrebni odmori, zato nikakor ne smemo določiti časa za šolske obveznosti v strnjenih petih urah. Čas razporedimo tako, da je dela za največ dve uri, potem pa naj sledi kaka druga, nešolska dejavnost (vsaj pol ure), ki si jo otrok določi sam (igra zunaj, igra s kockami ali z drugimi didaktičnimi igračami, pomoč pri gospodinjskih opravilih ...). Po odmoru spet lahko sledi čas za šolsko delo in nato znova druge dejavnosti. Če je možno, je priporočljivo, da si zaposlitve vsak dan sledijo v istem časovnem obdobju (npr. od dveh do štirih učenje, potem kosilo in nekaj časa zase, potem spet učenje in prosti čas). Tako se bo otrok navadil na sistem, ki mu bo omogočal lažjo organizacijo učenja pri nadaljnjem šolanju in drugih življenjskih nalogah. Dobro je, da je en del učnega časa namenjen opravljanju domače naloge, drugi pa samo učenju in utrjevanju snovi. Starši lahko zelo dobro sodelujejo kot "pomožni" učitelji in vsak dan skupaj z otrokom preverijo vso domačo nalogo, ki jo je opravil, potem pa z njim utrjujejo šolsko snov (postavljajo vprašanja, povedo kaj zanimivega o temi, spodbujajo asociativno mišljenje ...).

Ko je urnik oblikovan, določimo tudi ukrepe, ki bodo sledili morebitnim kršitvam. Če otrok ni naredil naloge v določenem času, mu določena dejavnost odpade. Nikoli ne smemo ukinjati odmorov ali sprostitve na svežem zraku, sploh če ima otrok težave s pozornostjo ali s sedenjem pri miru. S tako kaznijo boste kaznovali tudi sebe, ker v preostanku dneva kljub vsej potrošeni energiji ne bosta uspešna.Pomembno je, da ime otrok vedno čas, ki ni namenjen učenju. Primeri, ko so se otroci učili ves dan, so se vedno izkazali za neuspešne, saj imajo otroci kratkotrajnejšo pozornost, zato je učenje brez prekinitev in sprememb dejavnosti popolna izguba časa.

PREOBREMENJENI OTROCI - IN STARŠI
Otrokom, ki so preobremenjeni z dejavnostmi, se bo slej ali prej kje zataknilo. Preobremenjenost se lahko izrazi z boleznijo, ker je imunski sistem nenehno pod stresom in tako oslabi. Lahko se pojavijo tudi obolenja psihosomatskega izvora, ker otrok začuti, da ni več zmožen voziti tako natovorjenega vlaka za seboj, vseeno pa bi bil rad uspešen in se boji poraza.

Preveč popoldanskih dejavnosti lahko hitro vpliva na padec učnega uspeha, če otrokove sposobnosti niso dovolj visoke, da uresničuje toliko stvari.Obremenjenost lahko najé tudi družino in odnose v njej, saj se družinski člani premalo vidijo in komunicirajo, zvečer pa so vsi utrujeni in prepirljivi.
Preobremenjen otrok tudi nima časa zase, tistega, ko bi lahko počel, kar se mu zljubi (samo opazoval ljudi skozi okno, nahranil domačega ljubljenčka, risal, bral revije ...). Tako se začne oddaljevati tudi sam od sebe in ne prepozna več dobro svojih pravih lastnih potreb.