Prihod prvega otroka

Žuža Štuhec
petek, 14. maj 2010

(Foto: Jupiterimages)

Trije smo najboljši par

Naslov tega prispevka je pravzaprav odprt, saj bi se lahko začel tudi z besedo "štirje", "pet", "deset" ... vendar to niti ni pomembno. V njem želimo osvetliti dejstvo, da prihod otroka v partnersko razmerje med moškim in žensko pomeni popoln preobrat.

Preobrat v medsebojnih odnosih in intimnosti, v količini in načinu preživljanja skupnega časa, preobrat v razumevanju tega, kaj je sploh partnerska zveza in kako doseči, da bo ostala trdna tudi na dolgi rok. Naučiti se živeti s partnerjem po prihodu otroka je namreč izziv, ki mu ni para, prihod iz porodnišnice pa samo začetek tega, kar opisujemo kot najpomembnejšo življenjsko izkušnjo. Življenjski slog, ki je bil doslej udoben, nenadoma postane nepredvidljiv in stresen, saj je majceno, nemočno bitje, popolnoma in 24 ur na dan odvisno od mamice in očka. Kar je bil nekoč par, je zdaj družina. In kar je zdaj družina, je jutri zlahka razbitina. Nove odgovornosti, (pre)izkušnje in izzivi namreč postavijo na kocko prej še tako trdno razmerje.

SPREMEMBE
Prihod prvega otroka za vsak par pomeni izpolnitev sanj. Toda nastanek družine ima na njune odnose pogosto nasproten učinek od pričakovanega, saj prinaša tudi številne spremembe.

Te zadevajo predvsem štiri področja partnerskega odnosa:
1.) delitev gospodinjskih opravil;
2.) prosti čas, prijateljstvo in intimnost;
3.) čustveni ton partnerskih interakcij in
4.) zadovoljstvo z odnosom oziroma v odnosu.

TRADICIJA VELJA
Pri opisovanju sprememb, ki se pojavijo v partnerskem odnosu s prihodom otroka, je delitev gospodinjskih opravil morda najprimernejši začetek, kajti starševstvo prinaša kopico novih nalog in dolžnosti. Poleg tega je skrb za gospodinjstvo področje, kjer so spremembe v partnerskem odnosu najpogostejše.

Čeprav si pred tem še vedno zatiskamo oči, je starševstvo povezano s tradicionalno, na spolu temelječo delitvijo dela. Moški, ki postanejo očetje, se veliko bolj posvečajo službi in pogosto povečajo obseg delovnega časa, kar je povezano z zavedanjem o njihovi tradicionalni vlogi - skrbi za družino. Na drugi strani svojo delovno rutino že z nosečnostjo, pozneje pa zlasti z materinstvom spremenijo tudi ženske. Z rojstvom otroka in po koncu porodniškega dopusta navadno zmanjšajo obseg službenih obveznosti, seveda če jim delodajalec to omogoča, in se - poleg skrbi za otroka - še bolj kot prej posvetijo skrbi za dom. Razhajanje med tovrstnimi pričakovanji in izkušnjami je pri številnih mamicah glavni vir razočaranja in nezadovoljstva.Tradicionalna delitev dela, ki jo prinaša starševstvo (pa čeprav tedaj, ko sta bila še sama, ni bilo tako), navadno ni ne načrtovana ne pričakovana. Glavni dejavnik v ozadju te tendence je seveda število novih obveznosti, s katerimi se srečujeta starša; njuni viri energije in časa so omejeni, tradicionalna delitev nalog pa je najučinkovitejši način obvladovanja tega problema.

KRONIČNO POMANJKANJE ... VSEGA
Naslednja sprememba, ki po prihodu otroka vpliva na partnerstvo, zadeva prosti čas, prijateljstvo in intimnost. Intenzivnost vseh teh vidikov po rojstvu otroka deloma (v najhujših primerih pa celo v celoti) upade. Večina staršev se srečuje s kroničnim pomanjkanjem časa za skupne dejavnosti, skupno odločanje in prijateljstvo nasploh - v obliki druženja, resnega pogovora ali neobveznega klepeta, izmenjave mnenj in nežnosti. Pomembno je sicer vedeti, da starševstvo ne prinaša večjih sprememb v absolutnem obsegu časa, ki ga partnerja preživita skupaj. Ne, spremeni se način, kako preživljata ta čas. Novopečeni starši imajo manj prostega časa oziroma časa samo zase, njihov izbor dejavnosti je omejen. Zato pogosto iščejo skupne dejavnosti, ki jim omogočajo nadzor nad otrokom, ali druge, povsem instrumentalne dejavnosti, ki ne vključujejo intimnih stikov.

Kljub manjšim spremembam v absolutnem skupno preživetem času je prav to relativno pomanjkanje intimnosti najpogostejši vir pritožb novopečenih staršev.Neredke so tudi spremembe v seksualnih odnosih, ki vključujejo zmanjšanje seksualnega zanimanja, odzivnosti ter pred- med- in postkoitalnih dejavnosti. Za te spremembe je več razlogov: že v pozni nosečnosti je značilen strah enega ali obeh partnerjev, da bi med spolnostjo poškodovala otroka. Po porodu je spolnost lahko boleča, in to dalj časa. Spolni užitek dodatno zavira občutek neprivlačnosti pri mladih mamicah (bodisi zaradi nabiranja mleka v dojkah bodisi zaradi pridobljenih kilogramov), skrb za spolno zadovoljitev partnerja, nenehen občutek utrujenosti in neprespanosti, spontanost partnerjev pri spolnem udejstvovanju pa dodatno zavira tudi navzočnost otroka.