Vsakdo od nas je že kdaj doživel občutek močne tesnobe, vznemirjenosti in živčnosti, ki je sledila določenemu dogodku ali ga celo predhajala. Če pa je takšno notranje doživljanje nenavadno intenzivno in se ponavlja, govorimo o panični motnji, ki lahko, če se ne obrnemo po strokovno pomoč, preraste v resno psihično bolezen. K občutkom tesnobe in strahu, skupaj z napadi panike, v marsičem prispeva tudi kronični stres.
Panične motnje
prizadenejo na milijone ljudi, ki zaradi njih zelo trpijo. Zaradi
široke razširjenosti napadov panike jim strokovnjaki v zadnjem času
posvečajo veliko pozornost. Nekateri med njimi menijo, da so napadi
panike izraz splošne tesnobnosti, drugi pa menijo, da gre za
motnjo, ki je bolj povezana z depresijo. Veliko ljudi hodi od
zdravnika do zdravnika, da bi našli zdravilo za fizične simptome,
ki so povezani s strahom in paniko, vendar pogosto celo zdravniki
ne prepoznajo dejstva, da so lahko bolečine v želodcu, visok krvni
tlak, hitro utripanje srca in drugi znaki povezani z intenzivnim
strahom in paniko. Veliko ljudi meni, da so njihova občutja
neracionalna, neumna, nenavadna, zato jih prikrivajo in o njih ne
spregovorijo z nikomer. Toda s prikrivanjem težav se le še bolj
osamijo. Zato je treba o tovrstnih težavah spregovoriti. Zavedati
se je treba, da je večino tovrstnih motenj mogoče odpraviti. Nove
oblike zdravljenja napadov panike so učinkovite, saj izhajajo iz
preverjenih terapevtskih metod in spoznanj moderne psihologije.
Napadi se stopnjujejo
Večina med nami občasno občuti tesnobo in strah, ki sta tedaj, ko
gre za odgovor na neposredno nevarnost, del našega obrambnega
mehanizma. Toda obstajajo tudi obdobja, ko sta tesnoba in strah
neracionalna, pretirana in nezdrava. Takšni napadi panike lahko
zelo onesposobijo človeka in pripeljejo do razvoja živčne bolezni.
Panična motnja je splošno stanje, v katerem ima človek ponavljajoče
se napade panike, torej pogoste neprijetne epizode strahu ali
tesnobe, ki se pojavijo nenadoma in največkrat brez opozorila.
Napadi panike lahko trajajo od nekaj minut do nekaj ur.
V nasprotju
s fobijami, pri katerih je predmet ali dogodek, ki sproži odziv
strahu, jasno razviden in znan, v primeru panične motnje ni tako.
Zdi se, kot da strah udari tako rekoč z jasnega, povsem
nepričakovano in nenapovedano. Ljudje, ki trpijo za panično motnjo,
ne morejo nikoli vedeti, kdaj bodo spet doživeli napad panike.
Nekatere situacije se resda zdijo "nevarne", zlasti take, iz
katerih je težko ubežati, vendar se napad tudi v takšnih situacijah
ne bo nujno zgodil, saj je, kot smo že poudarili, ena od ključnih
značilnosti napadov panike prav njihova nepredvidljivost.
Znaki
Napad panike bi lahko opisali kot vrsto znakov, ki se pojavijo
nenadno in spravijo naše telo v stanje visoke stopnje
pripravljenosti. Simptomi dosežejo vrh hitro, navadno v desetih
minutah ali manj, čeprav se nam lahko dozdeva, kot da trajajo dlje.
Napad panike prepoznamo po vrsti značilnih telesnih znakov, kot so
drhtenje ali tresenje, pospešeno bitje srca, znojenje, rdečica ali
občutje vročine, bolečine v prsih, mravljinci v rokah, ovirano
dihanje, ki ga spremlja občutek, kot da ne moremo zajeti zraka,
občutek dušenja, vrtoglavica, slabost, nelagodje v trebuhu,
prebavne motnje, driska, glavobol ...
Veliko simptomov, ki se pojavijo med napadom panike, je enakih kot pri boleznih srca, pljuč, prebavil ali živčnega sistema. Podobnost panične motnje z drugimi boleznimi lahko dodatno vpliva na posameznikov strah in tesnobo med/po napadu panike. Človek lahko med napadom panike občuti tudi izredno močan strah, da se mu bo zgodilo nekaj groznega, da bo umrl, izgubil nadzor, znorel ali da bo naredil kaj drugega, s čemer se bo spravil v zadrego. Čuti se nepovezan s svojim okoljem in povsem brez nadzora nad situacijo. Zelo redko imajo ljudje vse te simptome, čeprav prisotnost vsaj štirih od omenjenih simptomov že pomeni veliko verjetnost, da gre za panično motnjo.
asis. dr. Karin Sernec dr. med. psihiatrinja in psihoterapevtka
Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije
mag. Nina Malec psihoterapevtka