Napadi panike

Med občutji strahu in nemoči

Vsakdo od nas je že kdaj doživel občutek močne tesnobe, vznemirjenosti in živčnosti, ki je sledila določenemu dogodku ali ga celo predhajala. Če pa je takšno notranje doživljanje nenavadno intenzivno in se ponavlja, govorimo o panični motnji, ki lahko, če se ne obrnemo po strokovno pomoč, preraste v resno psihično bolezen. K občutkom tesnobe in strahu, skupaj z napadi panike, v marsičem prispeva tudi kronični stres.

Panične motnje prizadenejo na milijone ljudi, ki zaradi njih zelo trpijo. Zaradi široke razširjenosti napadov panike jim strokovnjaki v zadnjem času posvečajo veliko pozornost. Nekateri med njimi menijo, da so napadi panike izraz splošne tesnobnosti, drugi pa menijo, da gre za motnjo, ki je bolj povezana z depresijo. Veliko ljudi hodi od zdravnika do zdravnika, da bi našli zdravilo za fizične simptome, ki so povezani s strahom in paniko, vendar pogosto celo zdravniki ne prepoznajo dejstva, da so lahko bolečine v želodcu, visok krvni tlak, hitro utripanje srca in drugi znaki povezani z intenzivnim strahom in paniko. Veliko ljudi meni, da so njihova občutja neracionalna, neumna, nenavadna, zato jih prikrivajo in o njih ne spregovorijo z nikomer. Toda s prikrivanjem težav se le še bolj osamijo. Zato je treba o tovrstnih težavah spregovoriti. Zavedati se je treba, da je večino tovrstnih motenj mogoče odpraviti. Nove oblike zdravljenja napadov panike so učinkovite, saj izhajajo iz preverjenih terapevtskih metod in spoznanj moderne psihologije.

Napadi se stopnjujejo

Večina med nami občasno občuti tesnobo in strah, ki sta tedaj, ko gre za odgovor na neposredno nevarnost, del našega obrambnega mehanizma. Toda obstajajo tudi obdobja, ko sta tesnoba in strah neracionalna, pretirana in nezdrava. Takšni napadi panike lahko zelo onesposobijo človeka in pripeljejo do razvoja živčne bolezni. Panična motnja je splošno stanje, v katerem ima človek ponavljajoče se napade panike, torej pogoste neprijetne epizode strahu ali tesnobe, ki se pojavijo nenadoma in največkrat brez opozorila. Napadi panike lahko trajajo od nekaj minut do nekaj ur.

V nasprotju s fobijami, pri katerih je predmet ali dogodek, ki sproži odziv strahu, jasno razviden in znan, v primeru panične motnje ni tako. Zdi se, kot da strah udari tako rekoč z jasnega, povsem nepričakovano in nenapovedano. Ljudje, ki trpijo za panično motnjo, ne morejo nikoli vedeti, kdaj bodo spet doživeli napad panike. Nekatere situacije se resda zdijo "nevarne", zlasti take, iz katerih je težko ubežati, vendar se napad tudi v takšnih situacijah ne bo nujno zgodil, saj je, kot smo že poudarili, ena od ključnih značilnosti napadov panike prav njihova nepredvidljivost.

Znaki

Napad panike bi lahko opisali kot vrsto znakov, ki se pojavijo nenadno in spravijo naše telo v stanje visoke stopnje pripravljenosti. Simptomi dosežejo vrh hitro, navadno v desetih minutah ali manj, čeprav se nam lahko dozdeva, kot da trajajo dlje. Napad panike prepoznamo po vrsti značilnih telesnih znakov, kot so drhtenje ali tresenje, pospešeno bitje srca, znojenje, rdečica ali občutje vročine, bolečine v prsih, mravljinci v rokah, ovirano dihanje, ki ga spremlja občutek, kot da ne moremo zajeti zraka, občutek dušenja, vrtoglavica, slabost, nelagodje v trebuhu, prebavne motnje, driska, glavobol ...

Veliko simptomov, ki se pojavijo med napadom panike, je enakih kot pri boleznih srca, pljuč, prebavil ali živčnega sistema. Podobnost panične motnje z drugimi boleznimi lahko dodatno vpliva na posameznikov strah in tesnobo med/po napadu panike. Človek lahko med napadom panike občuti tudi izredno močan strah, da se mu bo zgodilo nekaj groznega, da bo umrl, izgubil nadzor, znorel ali da bo naredil kaj drugega, s čemer se bo spravil v zadrego. Čuti se nepovezan s svojim okoljem in povsem brez nadzora nad situacijo. Zelo redko imajo ljudje vse te simptome, čeprav prisotnost vsaj štirih od omenjenih simptomov že pomeni veliko verjetnost, da gre za panično motnjo.