Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Zakaj (ni)smo privlačni?

Kemijska reakcija ljubezni

Svet se vrti (tudi) okrog seksa. To je dejstvo in pred njim si ne moremo zatiskati oči. Filmska, glasbena in kozmetična industrija, knjige, priročniki ter shujševalni, lepotilni in svetovalni programi … vse to in še kaj je v večji ali manjši meri prilagojeno iskanju izpeljank ljubezni ter njenih osnov: privlačnosti, všečnosti, kemije, hormonov. In za vse to gre vsako leto na milijarde evrov.

Ujemanje dveh oseb ni nekaj, kar bi lahko opisali z matematično, kemijsko ali fizikalno enačbo in zanj ni znanstvenih osnov. Zagotovo pa ne gre samo za nekaj, kar dva čutita, še preden vstopita v partnerski odnos; gre tudi za vprašanje ujemanja v poznejši spolnosti. Na splošno namreč velja: dobra kemija zunaj spalnice je navadno tudi kazalnik tega, kakšen bo seks.

 Tisto "nekaj"

“Kemija” (kot temu radi rečemo, saj gre za – pozitivni – trk, zlitje dveh elementov) med moškim in žensko temelji na privlačnosti. Privlačnost in ujemanje sta kemijski reakciji, prek katerih človeka vpijata seksualno energijo drug drugega v večji meri, kot bi jo v stikih z drugimi ljudmi. Do tega pride zaradi “nečesa” na drugi osebi, tega pa navadno ne znamo opisati, saj ni očitno – je pa samoumevno. Lahko gre za nekaj na njenem videzu – ali pa zgolj za vonj, siceršnji vtis, dotik. Največkrat pa gre za seštevek najbolj pozitivnih lastnosti, kot jih vidimo sami in ki nas obnorijo. Temu lahko rečemo tudi karizma ali “tisto nekaj”, kar nekdo ima, izžareva in nas navdušuje – pa naj to znamo opisati ali ne.

Privlačnost je tudi kombinacija občutij, zaradi katerih namenjamo pozornost drugim oziroma jo želimo vzbujati. Vzorca se naučimo že kot otroci. Se spomnite, kako vas je v mladosti kateri od vrstnikov dražil samo zato, da bi pridobil vašo pozornost? Vas cukal za lase, obmetaval s papirčki ali pa potrepljal po ramenu, nato pa se je obrnil proč in se naredil “Francoza”? Vse to so bili bolj ali manj duhoviti poskusi, z vašim odzivom nanje pa naj bi vzbudili vašo pozornost.

Pri privlačnosti med dvema odraslima ni pravzaprav nič drugače. Draženje (flirtanje) s humorjem je odličen način pridobivanja pozornosti. Ta “tehnika” lahko vzbudi celo vrsto občutij: sporočate, da vam nekdo pomeni izziv, da se vam zdi zanimiv ali poseben. Duhovit pristop vzbuja pozitivne odzive, zato se pozitivno odzovejo tudi možgani in telo, zato olajša pot do spoznavanja in zbliževanja. Kombinacija zapeljivih telesnih gibov in pravih besed lahko v drugem človeku sproži odzivnost in zanimanje. Provokativnost, različnost, izzivalnost in zabavnost so vrline, ki sprožajo osnovna čustva, na katerih temelji privlačnost.

Oblike privlačnosti

V današnji družbi so lepota, telesna privlačnost in seksualnost deležne napačnega razumevanja – veljajo za neizogibno dejstvo. Od tod tudi povsem zgrešena domneva, da morata biti oba človeka, če naj bi si bila privlačna, tudi lepa. 

In vendar ima privlačnost več oblik, ki niso zgolj strogo “telesne”. Najpogostejša med njimi je resda seksualna. Nanjo neposredno vpliva dopamin, nevtrotransmiter, ki je nekakšen naravni stimulans, saj poživljajoče vpliva na srce, krvni obtok, presnovo in strastnost našega razpoloženja.

Poleg tega mobilizira energijske dele telesa ter sodeluje pri uravnavanju hormonskega sistema, povečuje motiviracijo in osredotoča pozornost. Povečano izločanje dopamina v možganih je povezano z občutenjem romantične ljubezni, to pa kažejo tudi raziskave: ko so v okviru ene od njih zaljubljenci gledali fotografijo ljubljene osebe, se je močno povečala prav aktivnost v majhnem delu možganov, ki proizvaja in razpošilja dopamin. Tudi nekatere droge, kot je kokain, povečajo raven dopamina v možganih, zato lahko na grobo rečemo, da ljubezen učinkuje kot nekakšna naravna droga.

Seksualni se ob bok postavlja telesna privlačnost, ki v večini primerov prevladuje pri odločanju o tem, koga bomo izbrali za (spolnega) partnerja. Všeč nam je namreč, če nas telesno, duhovno in materialno zadovolji človek, ki dobro izgleda.

Človekove telesne lastnosti motivirajo del možganov, imenovan hipotalamus, ki vpliva na različne telesne odzive (vzburjenje, hitrejši srčni utrip in dihanje …). Telesna privlačnost je najneposrednejša in najrazumljivejša, včasih pa nas lahko močno preseneti in seže dlje od tega, kar vidimo in kar nam je všeč. Nanjo vpliva vse, od kemikalij, ki jih proizvaja telo, do podob, ki smo jim izpostavljeni prek medijev. Človek pa nas lahko začne telesno privlačiti šele čez čas, podobno kot to velja za čustveno privlačnost: občutek, da nam je nekdo preprosto “všeč”, ne da bi dobro vedeli, zakaj – to ugotovimo šele s časom.

Naslednja oblika privlačnosti je intelektualna privlačnost: vzburja nas človek, ki lahko, denimo, cele ure govori o naši priljubljeni temi, ali pa človek, ki v pogovor vnaša nove razsežnosti. V takšnih primerih privlačnost izhaja iz intelektualnega vzburjenja. Tej je podobna duhovna privlačnost, ki pomeni ujemanje – ali pa strinjanje – z življenjskimi nazori in širšo miselnostjo človeka, ki nas tozadevno privlači.

V življenju se nam seveda težko zgodi kaj lepšega, kot je to, da najdemo partnerja, ki nas privlači na vseh naštetih področjih.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

seks , spolnost , ljubezen , privlačnost , kemija , flirtanje , fizična privlačnost , partnerski odnosi , feromon

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.