Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Sanjanje

Ko noč prebira zgodbe

Le malokaj je skozi stoletja vzbujalo toliko zanimanja kot sanje. Najstarejša najdena sanjska knjiga je egipčanska, izvira pa iz obdobja okrog leta 1500 pr. n. št. Pozneje je vsaka civilizacija ustvarila svojo sanjsko knjigo. O sanjah govorijo tudi različne novodobne razlage in teorije, ki jih lahko uvrstimo v dve širši skupini: fiziološke razlage, ki sanje razumejo kot odziv na proces spanja, in psihološke, po katerih so sanje odziv podzavesti ali napoved prihodnosti.

KRATKA ZGODOVINA SANJ
Najstarejši zapis sanj so našli v Mezopotamiji; ta sumerski zapis je star približno 5000 let. Asirci so verjeli, da so sanje nekakšna znamenja, Babilonci pa so razlikovali med sanjami, poslanimi od boga, in slabimi sanjami, ki jih povzročajo zlobni demoni. Starodavni Hebrejci so verjeli, da so sanje povezava z bogom, slabe sanje pa delo zlobnih duhov. Prebivalci starodavne Atlantide naj bi za sanjanje uporabljali posebne templje in kristale.

Stari Egipčani so verjeli, da so sanje del nadnaravnega, gradili so templje za čaščenje sanj in verjeli, da se jim v sanjah prikazujejo bogovi; pozneje so menili, da sanje temeljijo na resničnih dogodkih. Bili so tudi med prvimi, ki so poskušali interpretirati sanje. Stari Grki so verjeli, da bog fizično obišče sanjalca. V 5. stoletju pred Kristusom je nastala prva grška knjiga o sanjah, ki jo je napisal Antifon. V tem obdobju so stari Grki začeli verjeti, da med sanjanjem duša zapusti telo. Hipokrat je menil, da duša v budnem stanju sprejema podobe, na osnovi katerih nastajajo sanjske podobe, Aristotel pa, da so sanje pokazatelj telesnega stanja. Galen je poudarjal pomen sanj za zdravljenje, Artemid pa je napisal delo Interpretacija sanj.

Stari Grki so verjeli, da so sanje sporočila bogov, zlasti sporočila o boleznih; določili so svete kraje, kjer je moral bolnik prenočiti, da bi se mu v sanjah prikazalo zdravilo za njegovo bolezen. Stari Grki so menili, da sanje odkrivajo bolezni, da pa jih bogovi tudi "pošiljajo ljudem v njihovo korist in poduk".

Dandanes se s sanjami ukvarjajo predvsem psihologi in psihoanalitiki; razvrščajo jih v različne skupine in jim določajo funkcije. Najbolj znana in najpogosteje citirana sta že dolgo pokojna Sigmund Freud in Carl Gustav Jung. Pri drugem so sanje tesno povezane z arhetipi in s kolektivnim nezavednim, pri prvem pa z zavrto spolnostjo. Nekatere novejše raziskave kažejo, da so sanje po svojem izvoru nevro-kognitivne. Beseda kognitivno se nanaša na razmišljanje, beseda nevro pa na osrednji živčni sistem. Sanje naj bi bile kognitivni dosežek, ki se pri človeku razvije v prvih osmih do devetih letih življenja, torej skoraj enako hitro kot druga razvojna področja (na primer zavedanje in jezik). Za sanje in predstave v njih naj bi bile odgovorne nekatere možganske strukture, predvsem limbični sistem, ki je povezan s posameznimi vegetativnimi funkcijami, čustvenimi odzivi, učenjem in spominom.

Dejstvo je, da trdnih dokazov, zakaj sanjamo, še ni; koncept in namen sanj namreč še nista bila natančno pojasnjena. Prav zato je o sanjah obstaja toliko teorij in odprtih vprašanj. Dokazano je samo to, da sanjamo vsi. Brez izjeme.

KAJ SO TOREJ SANJE?
Sanje so serija podob, idej, čustev in občutkov, ki se v posameznih fazah spanja neprostovoljno pojavijo v mislih. Lahko so izrazito žive ali pa meglene, prežete s pozitivnimi občutki ali pa strahom. Lahko so fokusirane in razumljive ali pa nejasne in zmedene.

Sanje so nekakšno razmišljanje v podobah (če denimo menite, da je vaš odnos v težavah, boste morda sanjali o potresu). V njih se izražamo s prispodobami, zato je določen – ne pa ves – del sanj simboličen. Pomembno je, da razumemo notranja sporočila, ki nam jih prenašajo sanje.

Sanjamo na različnih ravneh zavesti. Kadar sanjamo na mentalni ravni, največkrat predelujemo dnevne dogodke, vtise in tekoče informacije; takrat so sanje samo vrsta nepovezanih slik in vtisov, ki nimajo kakega posebnega sporočila. Naš um samo pospravlja in razvršča. Sanje na čustveni ravni se navadno vrtijo okrog naših odnosov – do drugih ljudi, situacij, dogodkov, predmetov. Kar nam ni uspelo v stvarnosti, izživimo v sanjah. Največkrat se na tej ravni odvija bolj ali manj smiselna zgodba, v kateri nastopajo osebe, ki jih poznamo ali pa (še) ne. Takšne sanje nam skušajo sporočiti to, česar si nočemo priznati, ali pa nakazujejo, kako se bodo odnosi odvijali. In naposled so tu sanje na višjih ravneh, v katerih z našo zavestjo komunicira naš višji jaz oziroma naša duša. Na tej ravni imajo sanje globlji pomen in navadno tudi pomembno sporočilo. Ko se prebudimo iz takšnih sanj, imamo občutek realnosti in živosti. Največkrat nam še dolgo ostanejo v spominu in lahko celo vplivajo na naše odzivanje v dejanskih situacijah. V takšnih sanjah komunicirajo z nami naši vodniki, angeli ali druge duše.

Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

sanje , prihodnost , psihoanaliza , freud , psiholog , sanjanje , pomen sanj , napovedovanje prihodnosti , nezavedno , jung , faze spanja

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.