Z egoistom v postelji

(Foto: Dreamstime)

Vse za lasten užitek

So ljudje, ki potrebe drugih postavljajo pred svoje. So ljudje, ki bi za lastno dobro storili vse. In so tisti vmes, ki skozi življenje krmarijo z zdravo mero nihanja med obema poloma. Kateri od njih je na boljšem, je težko povedati, nekaj pa je gotovo: nobena skrajnost na dolgi rok ni dobra – pa čeprav je to prizadevanje za kar največje lastno dobro. Tej skrajnosti pravimo sebičnost oziroma egoizem. Občasno se sicer “pripeti” vsakemu od nas; težava pa je, ko postane navada.

Za začetek malce teorije. Sebičnost ali egoizem je teleološka (tj. nauk, po katerem ima vse dogajanje v naravi in družbi svoj cilj) teorija etike, ki za cilj postavlja korist, užitek ali maksimalno dobro posameznika. Je nasprotje altruizma, ki ni usmerjen na enega samega človeka, ampak tudi na dobrobit drugih.

V osnovi ločimo več vrst egoizma. Psihološki egoizem trdi, da ljudi že po naravi motivira le zanimanje za lastno dobrobit, ki je končni cilj. Po psihološkem egoizmu torej vsi motivi izhajajo iz posameznikovih potreb in so tudi vsa dejanja usmerjena k njihovi zadovoljitvi. Drugo ime za to obliko egoizma je hedonizem: ljudje vedno delujejo tako, da pridejo do lastnega užitka in se izognejo bolečini oz. trpljenju. Etični egoizem trdi, da je za moralnost ravnanja nujno maksimirati lastne koristi; najpomembnejši za etičnega egoista je maksimalen izplen zase. V ozadju je razmišljanje: posamezniki bi morali vedno delovati v svoje dobro.

Moralno prav je slediti lastnemu interesu (medtem ko psihološki egoizem trdi, da drugače tako ali tako ne znamo in ne moremo ravnati) in narobe je, če tega ne počnemo. Moralni egoizem je življenjski nazor, h kateremu se nagiba vse več mladih; ti trdijo, da moralnost sploh nima boljšega temelja kot poveličevanje lastnega jaza, v čemer se ta oblika egoizma približuje egocentrizmu in narcizmu. Osnovna podmena racionalnega egoizma pa je, da je za racionalno ravnanje človeka nujno maksimiranje lastnih koristi.

LASTNE POTREBE PRED POTREBAMI DRUGIH
Če torej povzamemo, je egoizem postavljanje lastnih potreb in interesov pred potrebe, interese in želje drugih ljudi. Je bistvo človekove osebnosti, ki se pri nekom izrazi bolj, pri drugem manj, in sestavni del njegove narave. Egoizem je lastnost, ki človekovo pozornost usmerja nase samega, torej nasprotje altruizma, ter se kot preobremenjenost z lastnimi interesi in cilji lahko izraža na enem ali več področjih. V splošnem pa so sebični ljudje takšni vedno in povsod – tako v zasebnem življenju in ljubezni kot na poslovnem in družabnem področju. Koncept egoizma ne vključuje moralne ocene: ne pove nam, ali je to, da nam je mar le (ali pretežno) zase, dobro ali slabo. Moralna ocena oz. sodba je tako lahko le relativna in jo sebičnim ljudem navadno pripisujejo drugi.

KDO JE TOREJ EGOIST?
V nasprotju z doslej povedanim, kot tudi s splošnim prepričanjem, pa egoist vendarle ni človek, ki za svoje interese žrtvuje druge, ampak je nad to potrebo. Egoist ne deluje skozi druge ljudi in se ne ukvarja primarno z njimi, ampak je kot osebnost najpomembnejši sam sebi – za okolico oz. druge ljudi pa mu je mar le, ko ima tudi sam kaj od tega. Vseeno mu je, če za druge ne obstaja – pričakuje pa, da bodo drugi obstajali zanj. Zna ločevati pomembno od nepomembnega, vsaj kar zadeva samega sebe, in ima v splošnem raje zadovoljstvo kot uspeh (Bolj mu je pomemben odgovor na vprašanje: “Ali je to zame koristno?” kot “Kaj bodo rekli drugi?”). V tem pogledu je hedonist in tudi večina teleoloških teorij egoizem enači s potrebo po uživanju in razvajanju samega sebe.

Egoist se ponavadi giblje v jasno omejenem življenjskem okvirju, ki si ga postavi sam; kar je zunaj njega, mu ne pomeni nič. Njegov cilj je doseči tisto, kar si je zastavil – navadno nekaj, kar mu bo tako ali drugače koristilo –, in ko to doseže, se prepusti užitku. Nikdar pa si ne zaželi nečesa, česar potem ne bi mogel uživati. 

Članek se nadaljuje »


Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. družinske medicine

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Vsi Viva strokovnjaki