O mojem nepopolnem možu

(Foto: Shutterstock)

Nobena družina ni popolna

Nobena družina ni popolna, prav tako noben zakonec. Tu so dogodki iz preteklosti, ki mučijo vas in partnerja, tu so vajine kaprice ... Celo njegov značaj, ki vas je nekoč očaral, vas zdaj moti. Kljub vsemu sta še vedno skupaj; bodisi zaradi otrok, za katere čudovito skrbi, bodisi zato, ker se v postelji odlično ujemata. Pomembno je, da sta znala vzpostaviti zdravo ravnovesje in drug drugemu tudi kaj odpustiti. Poglejmo si nekaj najpogostejših zakonskih zgodb, ki jih piše življenje, in nasvete družinskega psihologa.

MOŽ NE ZNA UŽIVATI V ŽIVLJENJU

Alenkina (34) zgodba:
Življenje sem si vedno zamišljala kot mozaik drobnih pozornosti; ko se spomniš pomembnejšega datuma in ga znaš z možem tudi praznovati, ko veselo preživiš praznike ali ko kar tako, iz gole ljubezni, izkažeš zakoncu naklonjenost in spoštovanje. Za Klemena so prazniki nepotrebno zapravljanje časa in denarja. Celo božič, ko sama sploh ne vem, kje in kako bi začela s praznovanjem, gre vedno mimo njega, če velike noči, valentinovega in rojstnih dnevov družinskih članov niti ne omenjam. Sama sem odraščala v družini, ki je sedla skupaj ob vsaki pomembnejši priložnosti. Starša sta vse leto garala in hranila denar, da smo lahko za božič imeli najlepše okrašeno jelko in pod njo vsak svoje darilce. To želim omogočiti tudi najinima pet in tri leta starima otrokoma.

Še preden sva se poročila, je Klemen rad prihajal k meni, ko je bil kakšen poseben dan. Ni se pritoževal, da preveč zapravim ali da brez potrebe veseljačim, zdi se mi, da naju je prav to nasprotje zbližalo. Čutila sem, da sem bila zanj pravi magnet, ker sem iz življenja znala potegniti tisto najlepše. Po rojstvu otrok se je spremenil. Vznemiri se vsakič, ko vidi, da otrokoma kupujem velikonočne košarice ali dragoceno darilo za rojstni dan. Po poklicu je inženir računalništva in dobro zasluži, zato je takšno ravnanje toliko bolj nerazumljivo. Vse, kar kupim, največkrat najprej skrijem na podstrešju in nato počasi prinašam otrokoma. Sprašujem se, koliko mu je sploh do mene, hčerke in sina, sploh če pomislim, da je bil še pred sedmimi leti povsem drugačen. Za najin drugi skupni božič mi je podaril dragocen prstan in dve vozovnici za južne otoke, zdaj pa je nenadoma slep za vse, kar bi si morali privoščiti.

Klemenova (38) zgodba:
To, kar počnejo moja žena in njeni starši, je goli materializem. Pol reči, ki jih kupi, ni potrebnih. Takoj ko jih odvije, si jih otroka ogledata, nato pa takoj odložijo na polico. Če o večjih praznikih, kot je božič, sploh ne govorim. Čemu vsa draga darila, če so otrokoma še najbolj všeč pentlje na škatli in večerna pravljica. Nič nimam proti ekstravaganci in temu, da si zna v življenju tudi kaj privoščiti, toda njeno početje je preseglo vse meje. Izhajam iz dokaj premožne družine, ki je znala obračati denar. Tudi za praznike na jedilniku niso bile reči, ob katerih zastaja dih. Toda starša sta znala poskrbeti za duhovnost. Za božič smo drug drugemu izdelali darila; mama je napletla puloverje, oče je kaj izrezljal iz lesa, otroci smo izdelovali figurice iz plastelina.

Če se je mama odločila za nakup, je domov prinesla knjige. Oče nam je na primerih živopisnih reklam razložil nesmiselnost večine teh igrač. Privoščili smo si dober dopust ter igrače s praktično in izobraževalno vrednostjo. Moja žena otrok ne uči nič drugega kot to, da je treba imeti vsako reč, ki jo zagledata v trgovini. Za obletnico sem ženi podaril knjigo izbrane poezije in ji ob tem sam napisal pesem. Bila je razočarana, tako kot sem bil razočaran jaz, ko sem prejel zlate manšetne gumbe. Pričakoval sem kaj osebnejšega. Po naključju sem na podstrešju našel zalogo novih oblačil in daril. To me je nadvse potrlo. Čutim, da z ženo izgubljava skupni jezik in interese, da se kuhajo zamere, ki naju bodo sčasoma ločile.

Beseda družinskega terapevta:
Družinski prazniki in obletnice razkrinkajo, v kakšnih družinah sta odraščala mož in žena. Najzanimivejše je, da partnerja navadno mislita, da se bodo zadeve uredile same od sebe: "Če se sicer ujemava, le kako naju bi lahko ločili obletnice in prazniki?" Žal so takšne težave povezane z različnimi pogledi na denar nasploh. Alenka je odraščala v duhu gesla "življenje je prekratko, da si ne bi česa privoščili", Klemen pa se je naučil varčevanja in duhovnega življenja.

Alenki in Klemenu sem ponudil naslednjo možnost: odpreta naj skupni družinski račun, mož pa ji je postopno pomagal zakrpati minuse. Alenki naj bo še vedno dovoljeno kupiti nekaj daril, otrokoma pa naj da nekaj malega tedenske žepnine. Skupno smo ugotovili, da Klemen ne bi popustil prazničnemu zapravljanju, tudi če bi bili milijonarji; veliko mu pomeni, če je družina skupaj in če v njej vlada razumevanje. Alenka se je s tem sprijaznila, saj je razbrala moževe dobre namene. Sčasoma sta otroka dobivala precej manj daril, a sta bila enako, če ne celo bolj zadovoljna kot prej. Ob obletnicah sta si Alenka in Klemen izmenjala kakšno malenkost, nato pa si privoščila dolg pogovor o njunem razmerju in medsebojnih pričakovanjih.

Članek se nadaljuje »


Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Andrej Repež

asis. dr. Andrej Repež dr. med. spec. plastične, rekonstruktivne in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki