Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kaj je ljubezen in kaj ni?

Resnice o ljubezni

Naše predstave o ljubezni in zaljubljenosti se skozi življenje spreminjajo, odvisne pa so od več dejavnikov, od tega, kar kot popotnico prinesemo iz otroštva, do klišejev, kakršne nam vcepljajo mediji, ki ljubezen ter njene pritikline, kot sta zaljubljenost in romantika, idealizirajo onstran meja razumnega. Kdor si na tej osnovi ustvari predstavo o ljubezni, je obsojen na to, da bo vse življenje bolj ali manj – brez nje.

    

Običajna pojmovanja pojma »ljubezen« imajo za posledico nestvarna pričakovanja, ko gre za medsebojne odnose, vedenje, pravice in dolžnosti. Ker taka pričakovanja niso izpolnjena, smo razočarani. Ljudje, ki ljubijo, namreč od teh odnosov pričakujejo preveč, pozabljajo pa, da je ljubezen bolj ali manj socialni konstrukt, ki ga oblikujejo sile moderne družbe. Res je sicer, da ima vsak svojo definicijo ljubezni in pričakovanja v zvezi z njo. Do njih smo prišli pod vplivom okolice: opazovali smo starše in prijatelje, brali knjige, gledali filme in se učili iz lastnih izkušenj. Če se stvarnost ujema z našimi pričakovanji, smo srečni, težave pa nastanejo, kadar se med obojim pojavi neskladje.

Zmote in zablode

Nekaj najpogostejših zablod, na katerih je nevarno graditi predstave o popolni ljubezni (ta namreč ne obstaja; popolni so lahko le naši občutki, ki nam jih daje partnersko razmerje):

  • “Ljubezen je dajanje.” Ta fraza je le korak dlje od prepričanja, da ljubezen pomeni to, da nam nikoli ni treba ničesar obžalovati. Resnica je preprosta: ljubezen je čustvo in prav nič več. Takoj ko ga spremenimo v “transakcijo”, pretrgamo povezavo s tem, kar v resnici čutimo. Če je ljubezen res dajanje, ali potem to, da damo več, pomeni, da tudi bolj ljubimo? Seveda ne. Odrasla ljubezen pomeni več prejemanja kot dajanja. Ljubiti zrelo in odgovorno pomeni, da smo pozorni in da znamo prisluhniti. Od ljubljene osebe prejemamo informacije, ki nam govorijo, kakšna je (značajsko, po srcu) in kaj čuti do nas. Na osnovi teh informacij v sebi oblikujemo pravo čustvo ljubezni.
  • Partnerja moram ves čas ljubiti.” Če razmišljamo tako, ignoriramo dejstvo, da so čustva prehodne narave. Takšno prepričanje je obenem nevarno, saj čustvo ljubezni sprevrača v občutek odgovornosti. Si predstavljate, da bi podobna obveznost postala spolnost? Gotovo se ne bi bilo prijetno dan in noč znojiti med rjuhami, mar ne? S tem, da ste v kakem trenutku noro zaljubljeni v partnerja in v naslednjem malo manj, ni prav nič narobe. Nasprotno: zmerno nihanje čustev je povsem normalno!
  • “Prava ljubezen traja vse življenje.” Ne drži. Traja, dokler pač traja, ne moremo je vzdrževati umetno. 
  • “Ljubezen je dovolj.” To je najbolj filmska – in hkrati najbolj neumestna zabloda. Trdne ljubezni res obstajajo, vendar samo ljubezen še zdaleč ni dovolj za ohranitev zveze. Partnerja morata biti sposobna sporazumevanja, se spoštovati, razumeti drug drugega in skupaj reševati težave. Zavedati se morata, da si delita stanovanje, posteljo, kuhinjo, denar, da imata skupne prijatelje in sorodnike itn. To, kar doživljata skupaj, niso več zardeli zmenki iz najstniških let, ampak skupna odgovornost za prihodnost. Ljubezen v tem smislu je pomembna – vendar le v kombinaciji s številnimi drugimi dejavniki. 
  • Ničesar več se ni mogoče naučiti.« To preprosto ne drži. Učimo se ves čas, in to na lastnih napakah in skozi spremembe, v tem procesu pa spoznavamo sebe in partnerja. Nikoli se ne naučimo vsega – pa naj smo v partnerski zvezi še tako srečni.
  • Pričakovanje brezpogojne ljubezni: »Če me ljubiš, boš …« (tropičje nadomestite s tistim, kar vam pač pride na misel: se boš spremenil/boš vedel, kaj mislim/boš popustil/mi boš zaupal ….). Takšna pričakovanja so nevarna, njihov temačen prevod pa se glasi: »Ne zaupam ti, torej je bolje, da mi dokažeš nasprotno«. Ali: »Ni mi dovolj do tebe, da bi mi bilo mar za tvoje občutke. To, kar hočem jaz, je pomembneje.« Osebe, ki tako razmišljajo, od partnerja pričakujejo sposobnost brezkompromisnega prilagajanja in branja misli. 
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

ljubezen , zaljubljenost , romantika , vzorci iz otroštva , partnerski odnosi , partnerska zveza

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.