EFT: začutimo notranjo moč

(Foto: Dreamstime)

Ali gremo po pravi poti?

Vsaka težava ima objektivne, torej resnične, in tudi subjektivne lastnosti – to je pravzaprav naš pogled nanjo. Ni nujno, da se ti polji prekrivata, še manj pa, da večjo težo namenjamo temu, kar dejansko je. Praviloma je za nas pomembneje, kako sami vidimo in doživljamo položaj, četudi ga je naš pogled popolnoma izkrivil. Najhuje od vsega je, da pri ravnanju oziroma reševanju težave izhajamo iz svojega zaznavanja. Najmanj, kar se zato zgodi, je, da smo pri reševanju težav manj uspešni in da se znajdemo v še večji stiski. Vemo, kakšni so naši cilji, morda smo celo natančno analizirali in ozavestili, kje se trenutno nahajamo. Toda subjektivni pogled nas vodi do ciljev po zelo ovinkasti poti.

Najmanj, kar se zato zgodi, je, da smo pri reševanju težav manj uspešni in da se znajdemo v še večji stiski.
Vemo, kakšni so naši cilji, morda smo celo natančno analizirali in ozavestili, kje se trenutno nahajamo. Toda subjektivni pogled nas vodi do ciljev po zelo ovinkasti poti.

Kaj je res RES?

Kako vidimo resnico, je odvisno od vzgoje, izkušenj, psihofizičnega stanja, predsodkov … Vsakdo resničnost vidi drugače, saj ima drugačne "filtre". No, zdajšnji ekonomski položaj vsi "vidimo" kot enako groznega. Če malce pomislimo, razumemo, da ga sploh ne gledamo zares, saj je preobsežen, preveč kompleksen. Namesto tega zaupamo istim politikom in gospodarstvenikom, ki jih vsak dan kritiziramo, češ da "oni pa res vedo". Sprejmemo, kar nam povedo, in to le še začinimo z lastnimi strahovi. Ne gre za to, da položaj ne bi bil resen. Želim le reči, da obstaja veliko vmesnikov, ki nam ožijo pogled in s tem tudi mišljenje. Naše védenje pa izvira iz tega, kako mislimo …
Bi v enakem položaju ravnali drugače, če bi verjeli, da imamo neskončne možnosti?
Stavim, da bi prišli do drugačnih rezultatov!

Poglejmo, zakaj.

Raste tisto, čemur namenjamo pozornost

Subjektivni svet sestavljajo številne prvine, v grobem pa jih lahko razdelimo v dve skupini:
Omejevalno mišljenje (ne morem, ne znam, nisem vreden, moram, vendar ne zmorem, bi, vendar me je strah, ne smem, nima smisla, saj ne bo uspelo, skrbi me in podobno).

Omejevalno mišljenje nam je blizu, saj je zlahka dostopno skozi notranji govor, pojavi se najprej. Vzbuja nam občutek nemoči, jemlje energijo za delovanje, a ga vseeno jemljemo resno. Žal nam vzbuja tudi občutek, da je meja našega dojemanja obenem meja našega delovanja. Blokira nas. Pri besedi blokada pa se nam, eftarjem, zasvetijo oči, saj vemo, kako ravnati z blokadami. Vemo, da izvirajo iz nezavednega.

Naša notranja, jedrna moč z neizčrpno energijo. To notranjo moč lahko začutimo s pozorno zavestjo, ali bolje rečeno, z zavestno pozornostjo. Naša notranja moč je z leti potonila globoko v nezavedno, po tem ko smo doživljali neuspehe, bili deležni strupene vzgoje, potem ko pomembni drugi v resnici niso videli nas, pač pa le cilje, pomembne zanje … Notranjo moč, ki je živa, kot je vedno bila, je treba znova zvabiti k sebi. Meditacija nas preusmeri v notranjost, v notranja vesolja.

Pogosto poudarjam, da raste le tisto, čemur namenjamo pozornost. Če se osredotočimo na slabe stvari, na omejitve in ovire, se te klonirajo in potrjujejo našo hipotezo, po kateri za našo težavo ni rešitve.
Saj vem, kaj naj, toda …Vsi ti "toda" so kot črne luknje v vesolju – vase posrkajo in atomizirajo vse dobre zamisli za rešitve, vse vložene napore, ves optimizem in vso energijo.

Članek se nadaljuje »


Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki