Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Čustveno opismenjevanje: žalost


(stran 3 od 4)

Prijatelj je usmiljen
Izražanje žalosti lahko razumemo tudi kot sporočilo, ki ga eno človeško bitje namenja drugemu. Tako kot jok novorojenčka "poziva" mamo, naj ga objame, tako tudi ljudje, ki kažejo žalost, pozivajo druge, naj sočustvujejo z njimi, naj se jim smilijo, naj kaj naredijo, naj jih potolažijo, da se bodo počutili bolje … Tudi zato v prijateljskem odnosu v primeru žalosti enega od prijateljev drugi nanjo odzove s simpatijo in usmiljenjem. Če pa sta osebi v sovražnem odnosu, se na žalost ene od njiju druga odzove z zadovoljstvom. To je razlog, zakaj ljudje nočejo jokati in drugace izkazovati žalosti pred ljudmi, o katerih menijo, da niso njihovi prijatelji. Prepričani so namreč, da bodo ti ljudje zmagoslavno uživali v njihovi nesreči.

Odrasla in otroška žalost
Obstaja pomembna razlika med tem, kako se na izgubo ljubljene osebe odzivajo odrasli in kako otroci. Če odrasla oseba doživi smrt ali odhod ljubljene osebe, je žalostna zaradi izgube, ki jo je doživela. Ve, da bo nadaljevala z življenjem in da lahko živi brez osebe, ki jo je izgubila. Zaveda se, da bo v življenju, ki je pred njo, spet vstopala v ljubezenske odnose in da bodo čez čas zanjo pomembne druge osebe. Zrela in psihološko odrasla oseba žalosti ne povezuje s svojim življenjem ali preživetjem.

Otrok, ki izgubi ljubljeno osebo, denimo enega od staršev, zaradi izgube ni samo žalosten, pač pa se boji, da brez izgubljene osebe ne bo zmogel preživeti. Starši in otrok sestavljajo celoto, ki ji pravimo psihološka simbioza, zato izguba katerega od staršev ogroža otrokovo preživetje. Številni odrasli se v situaciji, ko jih kdo zapusti, odzovejo po vzoru otroške žalosti: niso žalostni samo zato, ker so izgubili ljubljeno osebo, pač pa tudi zato, ker menijo, da zanje ni več življenja in da nikoli več ne bodo našli človeka, ki jim bo ustrezal in ki ga bodo ljubili. V takih primerih se izkaže, da je bila takšna oseba v ljubezenskem odnosu odvisna od partnerja na enak način, kot so otroci odvisni od staršev. Verjetno se to najpogosteje dogaja pri ljudeh, ki ljubezenski odnos enačijo s smislom življenja. Zaradi tega ob izgubi ljubljene osebe ne izgubijo le osebe in ljubezni, temveč tudi smisel življenja, zaradi česar utegnejo postati samomorilni.

Izsiljevanje z žalostjo
V različnih družinah se starši različno odzivajo na konflikte, ki nastopijo, kadar otrok želi nekaj, česar starši ne želijo (ali kadar starši želijo nekaj, česar ne želi otrok). Včasih otrok razume, da ga starši kaznujejo, ker jih je ujezil, saj so mu dopovedali, da je to nesramno. Toda kadar je otrok žalosten, starši popustijo in mu izpolnijo željo. Tako je zato, ker starši ob otrokovem joku začnejo z njim intenzivno sočustvovati (usmiljenje) ali pa se celo čutijo krive, ker so s prepovedjo/prisilo dosegli, da se otrok počuti slabo.

Kadar starše navdaja občutek krivde, menijo, da so slabi starši, zato umaknejo svojo zahtevo. S tem v otroku utrjujejo prepričanje, da bo z izražanjem žalosti dobil, kar si želi. Znotraj družinskega sistema je to lahko čisto v redu, toda takšno stališče otrok zadrži tudi tedaj, ko odraste in vstopi v odnose z drugimi. Tako utegne pred partnerjem, sodelavci ali v konfliktnih situacijah nasploh čutiti in izražati žalost. Cilj tega nezavednega manevra je, da bi drugi, seveda če ga imajo radi, popustili ter mu omogočili to, kar želi. Če druga oseba, denimo partner, zavrne izpolnitev pomembne želje, jo še naprej izsiljuje z žalostjo.

Oseba, ki je že od otroštva prepričana v magično moč svoje žalosti (dovolj je bilo, da je pokazala žalost, in že je dobila, kar je želela), to prepričanje ohrani tudi pozneje. Prepričana je, da tega, kar si želi, ni dobila zato, ker ni bila dovolj močno oziroma dovolj dolgo žalostna. To se naposled sprevrže v čustveno izsiljevanje, preračunano tako, da v partnerju vzbudi odgovornost, strah, usmiljenje ali krivdo, vse to zato, da bo izsiljevalski osebi izpolnil željo. Osebe, ki izsiljujejo z žalostjo, iščejo in tudi najdejo partnerje, ki se na takšno izsiljevanje odzivajo z ustreznimi čustvi.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd