Čustveno opismenjevanje: žalost

(Foto: Jupiterimages)

Druga plat ljubezni

Ljudje žalujemo za nečim, na kar smo bili navezani. Psihološki proces navezovanja je temelj čustva, ki mu pravimo ljubezen. Ljudje so žalostni, kadar izgubijo nekaj, kar so ljubili. V tem smislu je žalost druga plat ljubezni.

Zgodba iz ordinacije
Marjana je objokana prosila za čim prejšnji posvetovalni pogovor. Fant, s katerim sta hodila nekaj let, jo je namreč nedavno zapustil, ker se je zaljubil v drugo dekle. To je bilo že njeno tretje razmerje, ki se je po nekaj letih končalo na tak način. Počutila se je slabo, bila je nespečna in brez teka, pogosto je jokala. Pri tako akutnih odzivih psihoterapevt ne more narediti veliko, zato ji je svetoval, naj se obrne na prijatelje in jih zaprosi, če lahko naslednjih nekaj tednov skrbijo zanjo in jo vabijo v družbo, zlasti ob koncih tedna. Potem je dobila nalogo, naj občasno poskrbi za prijetna doživetja, kot so obiskovanje koncertov, razstav in predavanj, obiski masaže ali savne in podobno. Svetoval ji je še, naj si za vsak dan določi čas, ki bo namenjen žalovanju in joku. Za to je določila čas med 19. in 20.30 uro.

Po nekaj tednih, ko se je Marjana že nekoliko umirila, se je začela prava analiza. Takrat je doumela, da se za njeno žalostjo skrivajo še številna druga čustva: občutek, da si ne zasluži ljubezni, bes na moške, ki so jo "izdali", pa tudi strah, da ne bo nikoli našla osebe, ki jo bo ljubila, in občutek krivde oziroma mnenje, da je "spodila" partnerja … Šele z razčlembo teh različnih vidikov je Marjana začela bolje razumevati sebe in svoje odzive ter sprejemati odločitve, povezane s prihodnjim partnerskim življenjem.

Čustvo žalosti nastopi, kadar je oseba prepričana, da je nepovratno izgubila nekaj, kar je zanjo nadvse pomembno. Izgubljeno pogosto doživlja kot nekaj, na kar je navezana, nekaj, kar je bilo sestavni del njenega osebnega sveta. Pri tem gre lahko za zelo različne stvari. Ljudje žalujejo, kadar jih zapusti ali pa umre ljubljena oseba, vzrok za žalost je lahko izguba domačega ljubljenčka, žalostni so, če jih zapusti zdravje ali pa so izgubili predmet, ki jim je veliko pomenil. Otrok denimo neutolažljivo joče, če se pokvari njegova najljubša igrača.

V vseh teh primerih oseba žaluje za nečim, na kar je bila navezana. Psihološki proces navezovanja je temelj čustva, ki mu pravimo ljubezen. Potemtakem lahko rečemo, da so ljudje žalostni, kadar izgubijo nekaj, kar so ljubili. V tem smislu je žalost druga plat ljubezni.

Dolgotrajen proces
Ko oseba nekaj nepovratno izgubi – denimo, da gre za smrt ljubljene osebe – prejšnjega stanja preprosto ni več mogoče vzpostaviti: ljubljena oseba se ne bo vrnila, ne obstaja pa niti kaka druga, ki bi bila povsem enaka izgubljeni. Ljudje preprosto morajo sprejeti, da osebe, ki je zanje zelo pomembna, ni več. Sprejeti morajo neprijetno, vendar neizogibno resničnost, zato je žalovanje počasen proces.

Enako kot je za proces navezovanja na drugo osebo, denimo na partnerja ali prijatelja, potreben čas, tako je tudi v primeru žalovanja potreben čas za razvezovanje. To je tudi razlog, da je v primeru velike izgube žalovanje dolgotrajen proces, ki traja tedne in mesece. Nekatere medkulturne študije kažejo, da v primeru izgube ljubljene osebe prva, najintenzivnejša faza žalovanja mine po približno šestih tednih.

Članek se nadaljuje »


Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Peter Preskar

Peter Preskar dr. med. spec. oftalmolog

Matic Fabjan

Matic Fabjan dr. med. spec. plastične rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Vsi Viva strokovnjaki