Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Moški - žrtve nasilja

Nesluteno za stanovanjskimi zidovi

Na vprašanje, ali obstaja nasilje žensk nad moškimi, lahko odgovorimo pritrdilno. Ker se o njem tako rekoč ne govori, je tudi manj opazno.

Kje vladajo "najboljše razmere" za nasilje?


Za stenami številnih stanovanj se dogajajo neslutene stvari, vanje pa najrazličnejše službe nimajo vpogleda. Tudi kadar se zgodi, da kaj pljuskne čez rob, je scenarij približno takle: družinski člani ščitijo in opravičujejo drug drugega, da pa je stvar še bolj zapletena in obskurna, navadno izločijo prav tistega, ki si to najmanj zasluži, torej žrtev.Takšno je tudi delovno okolje, predvsem tam, kjer je en spol večinski. Pogosto se v kolektivih - in to neodvisno od vodstva - ustvarijo razmerja moči, ki so ogrožajoča za posameznika/posameznico, in vzdušje, v katerem mu/ji je neprijetno in nelagodno. Redki niso niti primeri, ko manjša skupina, bodisi spolno heterogena bodisi spolno homogena, zavlada nad kolektivom in nad njim izvaja različne oblike nasilja.


Verbalno nasilje


Najpogostejša oblika napada oziroma nasilja žensk nad moškimi poteka na verbalni ravni, torej z besedami. Gre za zmerjanje, žaljenje, "šikaniranje", poniževanje ... Če k temu prištejemo še glasnost in razvneta čustva (jezo), dobimo zelo neprijetno, nadvse nasilno situacijo. Kako v takem primeru ravna žrtev, je odvisno od vsakega posameznika in situacije. Take situacije pomenijo za žrtev stres in obremenitve, ki jo pogosto pripeljejo v samoobtoževanje. Sklenimo ta odstavek z mislijo, da nasilje rodi nasilje.


Telesno nasilje


Telesnega nasilja in napadov žensk nad moškimi je manj, in to iz preprostega razloga, ker so moški pretežno telesno močnejši. A da ne bo pomote! Prihaja tudi do telesnega nasilja žensk nad moškimi. To ima za žrtev - moškega - globlje posledice, kot bi si mislili. Predstavljajte si, da pride sodelavec v službo s sončnimi očali, pod katerimi skriva modrico okoli očesa, in prizna, da ga je namlatila žena. Takoj bo v posmeh in zabavo vsemu kolektivu.

Redki so, ki o tem spregovorijo, in žal so v to, da spregovorijo, pogosto prisiljeni, ko morajo dajati izjave, potem ko so se z očitnimi posledicami nasilja znašli v bolnišnici.


Spolno nasilje


Govoriti o spolnem nasilju žensk nad moškimi, o spolnih zlorabah in spolnih napadih, je najtežje, o tem je tudi najmanj podatkov. Temu botruje predvsem zmotno prepričanje, da moškega ni mogoče prisiliti v spolni odnos, da lahko vanj zgolj privoli ali ne. Toda dejstvo ostaja - tudi to se dogaja. Največkrat gre za prefinjene oblike zlorabe, ki se je žrtev zave šele pozneje. Raziskave kažejo, da vsaj desetina moških v življenju doživi spolno nasilje žensk. Najbrž so te številke podcenjene.

Moški spolnega nasilja ne prijavljajo. To bi jih namreč v lastnih očeh naredilo "manj moške", ali pa se zaradi prepričanja, da se spolna zloraba dogaja zgolj ženskam, po takšnem dogodku počutijo izolirani in osamljeni. Vsi se borijo z občutki krivde, napadi strahu; prihaja tudi do motenj v prehranjevanju. K spolnemu nadlegovanju ali napadu sodijo tudi pripombe (verbalno spolno nadlegovanje, verbalni spolni napad), ki so lahko za človeka, na katerega se nanašajo, skrajno neprijetne.

Skupine za samopomoč

Ko so na Dunaju poskusno ustanovili skupino za samopomoč moškim, ki so doživeli nasilje žensk, se je sprožil plaz vprašanj in polemik. Medtem ko so eni trdili, da takšen projekt sploh ni potreben, so drugi odločno zatrjevali, da nasilja žensk nad moškimi kratko malo ni, čeprav policijski registri ponujajo drugačno podobo. Polemike in razprave so bile polne zbadljivk, predvsem na račun tistih, ki so oblikovali skupino, in tistih, ki so se vanjo zatekli.V drugih razvitejših državah je položaj drugačen. Večina zahodnoevropskih držav že pozna tovrstno pomoč.

Najdaljšo tradicijo na tem področju imajo ZDA. Tam so se skupine za samopomoč moškim, ki so doživeli kakršnokoli nasilje, razvile iz terapevtskih skupin nekdanjih obsojencev, ki so bili obsojeni po krivem. Kljub več kot desetletni tradiciji so te skupine še vedno tarča kritik, nasprotovanja in posmeha. Nasprotovanje takšnim skupinam za samopomoč ni nič drugega kot zatiskanje oči pred resnico, da so tudi moški lahko žrtve.

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nasilje , moški , nasilje nad ženskami , samopomoč , verbalno nasilje , čustveno nasilje , partnerski odnosi , družinsko nasilje , nasilni partner , fizično nasilje , skupina za samopomoč

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

14. 02. 2012 14:45:19
Ali tudi moški doživljajo nasilje?

Popolno se strinjam z vsebino, saj smo moški že po naravi tisti, ki dajemo in varujemo slabšega ali nežnejši spol pred nevarnostmi!
Niso ravno vse ženske enake, vendar iz moje raziskave sem opazil, da so ženske tembolj zlobnejše in nasilnejše, čim manjša je njihova naravna inteligenca (IQ)!
Ne čudim se več ko se dogodi da neki moški, ki ga okolica nima za nasilneža, umori ženo in po navadi še sam sebe pa se nihče ne vpraša zakaj je do tega prišlo!?
Najlažje je pač obsoditi po samo po dejanju in ne po vzroku!??
16. 06. 2013 12:26:03
Pozdravljeni! Vem da je s strani moških precej več verbalnega ter fizičnega nasilja zoper ženske kakor obratno,Tudi sam sem kdaj v preteklosti bil,aroganten in sicer redko spustil kakšno kletvico zoper arogantno,nestrpno izzivanje ob vse pre več prilikah ko njej ni na hitro ustreženo.Ko ji želim razložiti razloge za kaj takega,me vedno prekine rekoč saj dobro vem prav vse(kakor da jaz nebi vedel prav ničesar)V tem vidim ogroženost njenega "statusa",na kar je vsaka diskusija zaključena z njene strani,do besedno onemogočena.
Ker sem sicer rad tam kjer živim,se udinjam v prav vseh domačih opravilih,,celo kaj malo serviserjev je bilo potrebno poklicati za vse vrste popravil v kar nekaj desetletij nazaj.Se je tudi marsikaj zgradilo,čeprav s skromnimi sredstvi.
Dalj časa se tudi sam vzrojil,zadnje čase si pač pomagam z Praxitenom15 da nebi prišlo do mojih izbruhov v neuspešnem nasprotovanju.Mi dokaj uspeva,toda pri jej to ne zaleže moja potpežljivost.Ne pusti si pač blizu z mojimi razlagami.Za enkrat ..bob ob steno.
Stara sva oba,pa ne verjamem da bi se ji ne dalo pomagati prebroditi te traume v kaj drugačno mišljenje o moških,katrero je sicer na zelo nizki ravni že iz rane njene mladosti.V mnogih primerih zares upravičeno po njenih pripovedovanjih,kar razumem,samo ne da se ji dopovedati da jaz nisem eden od onih,kar bi lahko spoznala v vseh desetletjih ter s tem tudi sebi pomagala da se ob vsakem konfliktu ne razburja,kar ji zanesljivo ne koristi.
Strokovnjaki za družino bi vsekakor morali kaj več pomagati v vseh primerih nasilja v podobnih primerih,toda,le ti so večinoma polni besed in skoraj nobenega predloga o rešitvah.Dobil sem dojem da oblastnikom in njihovim to zadevnim organom ni do zares rešitev,temveč so njihovi "nasveti" preveč voda na mlin družbeni razslojenosti,so skrajno polovični,katera oblastnikom v bolni družbi zelo koristi.saj je z razdvojenim ljudstvom dokaj lažje vladati.Zato prikrita podpora alkoholizmu,drogam in še čemu bolanemu v naši družbi,o čemer bi pri svojih 76 letih lahko dal kar lepo analizo.
Kakšen konkreten napotek pričakujem predvsem od odgovornih,kakor od komentatorjev na tem forumu.
Lep pozdrav A
1. 10. 2013 15:26:22
Večna tema so odnosi med spoloma. Čudi me da je prišel samo eden koment na moje pisanje.
Med ostalimi spoznanji ugotavljam da je ženska pač predvsem skrbnica svojega gnezda,kjer nekatere pač uveljavljajo brez kompromisno svoja stališča,skoraj ne meneč se da smo moški tudi čuteča bitja.Na tem nivoju ne igra kaj dosti IQ pri mnogih,še najbolj če je dedec dokaj luciden.
Vse premalo se vzgaja v smislu NE nasilnega komuniciranja,saj dan danes velja predvsem brez kompromisna tekmovalnost."homo homini vulf"
Valadajoči in še posebej odgovorne institucije za med človeške odnose so samo polni besedovanja o boljši družbi,skrbe pa predvsem za sebe in njih materialne dobičke na vseh nivojih.Ustvarili so družbene ureditve katere žive na račun širokih mas.Vspodbujajo-prikrito seveda-celo vojne,kako bi bili med seboj ljudje čim bolj vsaj skregani.Vso to strankarstvo in tako imenovane demokracije so samo pesek v oči ljudstvom.Edina demokracija je na bazi poštenosti do sebe in kogar koli.
Po vrh vsega je ČLOVEK edino bitje na planetu katero počne toliko škode samo sebi s svojimi djanji.
Lep pozdrav! A