Moški - žrtve nasilja

(Foto: Dreamstime)

Nesluteno za stanovanjskimi zidovi

Na vprašanje, ali obstaja nasilje žensk nad moškimi, lahko odgovorimo pritrdilno. Ker se o njem tako rekoč ne govori, je tudi manj opazno.

Kje vladajo "najboljše razmere" za nasilje?


Za stenami številnih stanovanj se dogajajo neslutene stvari, vanje pa najrazličnejše službe nimajo vpogleda. Tudi kadar se zgodi, da kaj pljuskne čez rob, je scenarij približno takle: družinski člani ščitijo in opravičujejo drug drugega, da pa je stvar še bolj zapletena in obskurna, navadno izločijo prav tistega, ki si to najmanj zasluži, torej žrtev.Takšno je tudi delovno okolje, predvsem tam, kjer je en spol večinski. Pogosto se v kolektivih - in to neodvisno od vodstva - ustvarijo razmerja moči, ki so ogrožajoča za posameznika/posameznico, in vzdušje, v katerem mu/ji je neprijetno in nelagodno. Redki niso niti primeri, ko manjša skupina, bodisi spolno heterogena bodisi spolno homogena, zavlada nad kolektivom in nad njim izvaja različne oblike nasilja.


Verbalno nasilje


Najpogostejša oblika napada oziroma nasilja žensk nad moškimi poteka na verbalni ravni, torej z besedami. Gre za zmerjanje, žaljenje, "šikaniranje", poniževanje ... Če k temu prištejemo še glasnost in razvneta čustva (jezo), dobimo zelo neprijetno, nadvse nasilno situacijo. Kako v takem primeru ravna žrtev, je odvisno od vsakega posameznika in situacije. Take situacije pomenijo za žrtev stres in obremenitve, ki jo pogosto pripeljejo v samoobtoževanje. Sklenimo ta odstavek z mislijo, da nasilje rodi nasilje.


Telesno nasilje


Telesnega nasilja in napadov žensk nad moškimi je manj, in to iz preprostega razloga, ker so moški pretežno telesno močnejši. A da ne bo pomote! Prihaja tudi do telesnega nasilja žensk nad moškimi. To ima za žrtev - moškega - globlje posledice, kot bi si mislili. Predstavljajte si, da pride sodelavec v službo s sončnimi očali, pod katerimi skriva modrico okoli očesa, in prizna, da ga je namlatila žena. Takoj bo v posmeh in zabavo vsemu kolektivu.

Redki so, ki o tem spregovorijo, in žal so v to, da spregovorijo, pogosto prisiljeni, ko morajo dajati izjave, potem ko so se z očitnimi posledicami nasilja znašli v bolnišnici.


Spolno nasilje


Govoriti o spolnem nasilju žensk nad moškimi, o spolnih zlorabah in spolnih napadih, je najtežje, o tem je tudi najmanj podatkov. Temu botruje predvsem zmotno prepričanje, da moškega ni mogoče prisiliti v spolni odnos, da lahko vanj zgolj privoli ali ne. Toda dejstvo ostaja - tudi to se dogaja. Največkrat gre za prefinjene oblike zlorabe, ki se je žrtev zave šele pozneje. Raziskave kažejo, da vsaj desetina moških v življenju doživi spolno nasilje žensk. Najbrž so te številke podcenjene.

Moški spolnega nasilja ne prijavljajo. To bi jih namreč v lastnih očeh naredilo "manj moške", ali pa se zaradi prepričanja, da se spolna zloraba dogaja zgolj ženskam, po takšnem dogodku počutijo izolirani in osamljeni. Vsi se borijo z občutki krivde, napadi strahu; prihaja tudi do motenj v prehranjevanju. K spolnemu nadlegovanju ali napadu sodijo tudi pripombe (verbalno spolno nadlegovanje, verbalni spolni napad), ki so lahko za človeka, na katerega se nanašajo, skrajno neprijetne.

Skupine za samopomoč

Ko so na Dunaju poskusno ustanovili skupino za samopomoč moškim, ki so doživeli nasilje žensk, se je sprožil plaz vprašanj in polemik. Medtem ko so eni trdili, da takšen projekt sploh ni potreben, so drugi odločno zatrjevali, da nasilja žensk nad moškimi kratko malo ni, čeprav policijski registri ponujajo drugačno podobo. Polemike in razprave so bile polne zbadljivk, predvsem na račun tistih, ki so oblikovali skupino, in tistih, ki so se vanjo zatekli.V drugih razvitejših državah je položaj drugačen. Večina zahodnoevropskih držav že pozna tovrstno pomoč.

Najdaljšo tradicijo na tem področju imajo ZDA. Tam so se skupine za samopomoč moškim, ki so doživeli kakršnokoli nasilje, razvile iz terapevtskih skupin nekdanjih obsojencev, ki so bili obsojeni po krivem. Kljub več kot desetletni tradiciji so te skupine še vedno tarča kritik, nasprotovanja in posmeha. Nasprotovanje takšnim skupinam za samopomoč ni nič drugega kot zatiskanje oči pred resnico, da so tudi moški lahko žrtve.

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Zlatko Fras

dr. Zlatko Fras dr. med. spec. internist

Postavi vprašanje

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki