Čas za družino

(Foto: Jupiterimages)

Pobegnite iz neizprosnega vsakdana

Prihajajo najkrajši dnevi in najdaljše noči v letu: božično-novoletni čas s svojo kičasto podobo in prazničnim vzdušjem. To je čas, ki ga bolj kot kdajkoli med letom namenjamo družini, druženju, ljudem, ki jih imamo najraje. Če je le možno, skušamo prednovoletno paniko v službi zmanjšati na najmanjšo možno mero, da bomo lahko ujeli utrip nakupovalne mrzlice, izbrali izvirna darila, skupaj s svojimi krasili novoletno jelko ter posedali v topli dnevni sobi in skupaj občudovali purana, ki se pripravlja v pečici.

In se obenem zavedamo, da bodo ti dnevi, ožarjeni z rdečo, še prehitro minili in se bomo znova znašli v vrtincu neizprosnega vsakdana. Želimo si, da bi bilo vse leto – prednovoletno. Je to sploh možno?

Težko. Naše življenje – in s tem življenje naše družine – je namreč vse bolj divje. Vsaj pet dni v tednu hodimo po različnih poteh, ki se le redko srečajo: ob ponedeljkih je čas za nogomet, torki so namenjeni za poslovne večerje, srede za razvažanje otrok k interesnim dejavnostim, četrtki so priložnost za pijačo s prijatelji, petkovi popoldnevi pa v celoti namenjeni pospravljanju. Zdi se nam, da dan preprosto nima dovolj ur in teden ne dovolj dni. Pravim družinskim srečanjem so namenjeni le konci tedna … če jih ne prespimo ali v celoti ne zapravimo za gospodinjska opravila. V takšnem vročičnem tempu zlahka izgubimo čas za družino – in ni ga možno nadomestiti. Ko minejo leta in otroci odrastejo, s partnerjem pa se postarata, se sprašujemo, kaj neki se je dogajalo vmes in kdaj smo zamudili ključno.

Družina, ki naj bi bila osnovna življenjska celica, tako zaradi naštetega postaja vse bolj nepovezana, razcepljena in odtujena od svojega namena, ki je v povezovanju.

KAKOVOSTNI ČAS

Seveda obstajajo izjeme. Obstajajo številne družine, ki prebijejo veliko časa skupaj. Toda tudi pri njih se zastavlja vprašanje: je ta čas res izkoriščen?

»Zakaj sploh potrebujemo posebej odmerjen čas za družino? Navsezadnje se vidimo in pogovarjamo vsak dan, otroci se ne pritožujejo in partner je zadovoljen.« Tako se sprašuje 35-letna Nada, vodja oddelka v velikem slovenskem podjetju. Njen delovnik traja povprečno deset  ur; od doma odhaja ob sedmih zjutraj in se praviloma ne vrača pred sedmo uro zvečer. Trenutke za pogovor s partnerjem in otrokoma najde le med večerjo in skupnim gledanjem televizije; za kaj drugega je preprosto preutrujena.

Vprašanje, ki si ga zastavlja Nada, je razumljivo – toda odgovor je nekoliko bolj zapleten. Ni namreč vsak čas, ki ga družina preživi skupaj, kakovosten. To, da ste z otrokom v istem prostoru, vendar se igra, vi pa kuhate kosilo, ni enako, kot če bi sedeli ob njem in se igrali skupaj z njim. To, da partner bere časopis in vam z enozložnicami odgovarja na vprašanja o tem, kako je preživel dan, ni enako, kot če bi ob kavi sedela na balkonu in se pogovarjala uro ali dve. Tudi to, da vsa družina sedi pred televizijskim sprejemnikom in gleda film, ni enako, kot če bi sedeli pred ugasnjenim sprejemnikom ter si pripovedovali pravljice, zgodbe in dogodivščine.

Kakovosten čas je koncentriran čas, ki ga namenite drugi osebi in ga ne prekinja prav nič drugega; s kakovostjo, ki je veliko pomembnejša, naj bi nadomestil to, kar manjka po količini. Kakovostni čas ne potrebuje določenega urnika in načrtovanja, ampak je spontan.

Prazniki, ki prihajajo, naj bodo prazniki spontanih trenutkov. Če si že med letom ne utegnete utrgati prostih minut zase, partnerja, otroke, za družino nasploh, to storite v dneh, ki so pred vami. Za silvestrovo se zaobljubite, da bo vse naslednje leto takšnih trenutkov več kot doslej.

Članek se nadaljuje »


Marjan Berginc

Marjan Berginc dr. med. spec. splošne medicine

Svetlana Novak

Svetlana Novak diplomirana medicinska sestra

Postavi vprašanje

Senta Frol

asist. Senta Frol dr. med., spec. nevrologije spec. nevrologije

Vsi Viva strokovnjaki