Vrnimo praznikom njihov pomen

(Foto: Shutterstock)

Vsakoletni novoletni prazniki

Nori december z Miklavžem, Božičkom, dedkom Mrazom. Zelo malo odraslih poznam, ki se teh praznikov veselijo. V otroških očeh je pričakovanje, v vsiljivih reklamah blef, v številnih ljudeh pa nejevolja in skrb. Kaj se je zgodilo, da smo se oddaljili od izvornega namena in pomena praznikov?

Prazniki so bili nekoč kontrapunkt običajnim, dela in skrbi polnim dnevom. Ljudje niso delali, pač pa so se družili, vzeli so si čas drug za drugega, skupaj so se poveselili, plesali ali se udeležili kakega obreda, da so praznike doživeli tudi na duhovni ravni.

Takrat se je kaj (ali koga) slavilo, zato so na mizo prišle jedi, ki si jih sicer niso mogli privoščiti. Navada obdarovanja je obstajala tudi takrat, toda darila so bila skromna. Se spomnite zgodb o vonju bele pogače in trpkem okusu pomarančne lupine? Obilje in darila so ljudje v resnici občutili in se ju veselili.

Kaj se je zgodilo, da smo se oddaljili od izvornega namena in pomena praznikov? Prazniki so bili nekoč kontrapunkt običajnim, dela in skrbi polnim dnevom. Ljudje niso delali, pač pa so se družili, vzeli so si čas drug za drugega, skupaj so se poveselili, plesali ali se udeležili kakega obreda, da so praznike doživeli tudi na duhovni ravni. Takrat se je kaj (ali koga) slavilo, zato so na mizo prišle jedi, ki si jih sicer niso mogli privoščiti. Navada obdarovanja je obstajala tudi takrat, toda darila so bila skromna. Se spomnite zgodb o vonju bele pogače in trpkem okusu pomarančne lupine? Obilje in darila so ljudje v resnici občutili in se ju veselili.

Pravi pomen je izgubljen

Kaj pa zdaj? Prazniki so povsem izgubili svoj pomen. Izložbe so božično okrašene veliko prezgodaj, zato se je "vzdušje" razvleklo na skoraj dva meseca. Nima več pravega vonja in okusa. Otroci vnaprej napišejo sezname igračk, ki si jih želijo – in jih večinoma dobijo. Nobenega presenečenja, pričakovanja ni več. Odrasli si izmenjujemo darila, ki jih ne potrebujemo, zaradi česar se jih seveda ne razveselimo. Kljub temu se nam zdi, da jih moramo kupiti, posledično pa zapravimo ogromno denarja.

Kupujemo na hitro in živčno, pomembno je, da kupimo – in ne, ali je darilo res najprimernejše za našega obdarovanca in ali se ga bo v resnici razveselil. Včasih je pomembneje, da je drago (ker smo lani od njega prejeli drago darilo ali pa se mu hočemo z dragocenostjo oddolžiti za kako uslugo). V veliki ponudbi težko najdemo pravo stvar, za to, da bi darilo izdelali sami, pa nimamo časa. Vsako leto napišemo enake voščilnice, istim ljudem in od njih dobimo – enako. Najpogosteje so že natisnjene, da se nam ni treba truditi, mi pa se le še podpišemo. Pozabljamo, da je bistvo v poslani dobri energiji, ne v papirju s sličico. Razkorak med revnimi in bogatimi je v tem obdobju še večji in vidnejši, občutenje sramu in krivde pa pogosto. Samski in zlasti osamljeni ljudje svojo samskost med prazniki doživljajo težje kot sicer, tudi samomori so v tem obdobju pogosti.

Pretiravamo do izpraznjenosti

Nezmerno nakupujemo tudi hrano in pijačo, kot da bi se med prazniki naši želodci čudežno povečali. Bašemo se s pretiranimi količinami nezdrave hrane. Ženske se povsem izčrpamo s pripravami na praznike, zaradi česar takrat, ko le nastopijo, v njih ne moremo uživati. Spečemo na kupe peciva, ki ga je nemogoče pojesti, če kupljenih in podarjenih slaščic niti ne štejemo. Številni ljudje se prenajedajo, po praznikih pa čistijo, hujšajo … to pa oboje škoduje zdravju. Vse to vemo, toda … 

Med prazniki je pretirano prav vse: zapravljanje, prehranjevanje, čustvovanje, zato pa po njih doživimo nekakšno izpraznjenost. Nihanje nihala pač, iz ene skrajne lege v drugo. Kar me malo jezi, je, da vsako leto počnemo natanko enako, tudi rezultati so enaki, kot da mora biti tako.

Članek se nadaljuje »


Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki