Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Vedenjske ali čustvene motnje?


(stran 2 od 2)

Čustvene motnje

V najstniškem obdobju so najpogostejše duševne motnje depresivnost, tesnoba, samouničevalno vedenje, mladostniška delikvenca, obsesivno-kompulzivne motnje, izgovarjanje na bolezni in zloraba psihoaktivnih snovi.
Spremljajoča dilema mladega človeka je vprašanje o smislu svojega obstoja. To je del odraščanja, ki se mu nihče ne more izogniti. V zvezi s tem je najpogostejša čustvena motnja depresija. Znaki depresije so podobni tistim pri odraslih: žalost, velika potreba po spanju in hranjenju, umik vase, motnje koncentracije, hitra utrujenost … Mladostnik nam o svoji depresiji pogosto sporoča tudi s svojim vedenjem: oblači se v črno, posluša depresivno glasbo, piše poezijo, nemara se celo umika v zlorabo drog ali alkohola. V tem obdobju obstaja velika nevarnost samomora. Pomembno je, da starši vsako omembo samomora vzamejo resno, se temeljito pogovorijo z mladostnikom in poiščejo pomoč.

Tudi obsesivno-kompulzivna motnja se pogosto začne v adolescenci. Gre za vsiljene misli in rituale, ki človeka motijo, zaveda se njihove nesmiselnosti, vendar se jim ne more upreti, počuti se napetega in v stiski.
Pogoste so tudi motnje hranjenja, kot sta anoreksija in bulimija. Opozoriti je treba, da se motnje hranjenja lahko pojavijo tudi pri fantih, ne samo pri dekletih.

V adolescenci lahko nastopijo tudi psihotične motnje, ki se kažejo kot prisluhi, občutki ogroženosti ali nenavadne, pogosto bizarne misli ali ideje. Otrok se lahko začne vesti tako kot v otroštvu, nemara je prestrašen, umika se prijateljem ali začne opuščati higieno. Pogosto se vedenje postopno, skorajda neopazno spreminja, lahko pa se zgodi, da adolescent nenadoma začne pripovedovati o nenavadnih strahovih in bizarnih idejah. V tem primeru je nujen obisk pri psihiatru.

Mladostnikom dandanes ni postlano z rožicami. V družbi sprememb, hitrega razvoja, površnih odnosov in visokih zahtev se kaj hitro znajdejo povsem sami, to pa ima lahko hude posledice za njihovo življenje. Odrasli jih moramo po eni strani poriniti v svet, da se naučijo preživeti in biti odgovorni za svoja dejanja, po drugi pa morami biti tu in z njimi, jim biti na voljo, da se lahko zatečejo k nam, če se jim pri iskanju samega sebe zalomi. Predvsem pa jih moramo sprejeti takšne, kot so, vsakega z njegovim enkratnim življenjem.

Zgodba, ki jo piše življenje

Marko je bil v osnovni šoli in vse do tretjega letnika gimnazije odličnjak, ukvarjal se je s športom in bil priljubljen med prijatelji. Tudi s starši se je dobro razumel in načrtoval je vpis na fakulteto. V četrtem letniku, po maturantskem izletu so se začele dogajati spremembe. Začel je izostajati od pouka, zapiral se je vase in se vedel povsem neprilagodljivo. Starša sta bila na takšno spremembo povsem nepripravljena, zato se sprva sploh nista odzvala, saj sta menila, da gre za mladostniške muhe. Toda še naprej je šlo navzdol, tako da je imel Marko na sredini šolskega leta pri vseh predmetih negativne ocene. S tem, da je z Markom nekaj res hudo narobe, je starše soočil Markov najboljši prijatelj. Starša sta bila šokirana in se lep čas nista mogla sprijazniti z mislijo, da ima njun sin duševne težave. Kljub temu je prišlo do hospitalizacije. Marko ima shizofrenijo; s primerno obravnavo in rehabilitacijo je bil k sreči hospitaliziran samo enkrat. Fakultete ni dokončal, zdaj je zaposlen, vendar je treba poudariti, da ima veliko srečo, ker ima razumevajočega in odprtega delodajalca, kajti mladim osebam z duševnimi težavami se pogosto primeri, da ne morejo dobiti zaposlitve.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd