Čustveno opismenjevanje: simpatija, empatija, antipatija in apatija

(Foto: Jupiterimages)

Kakšen odnos imava?

Teoretično poznavanje čustev in njihovega namena prispeva k temu, da lahko prepoznamo čustva, ki jih doživljamo. Čustvena pismenost nam torej pomaga pri "branju" lastnih čustev. Tako pridemo v stik s svojimi vrednotami, a tudi z globinami lastnega bitja. Čustva so "kraljeva pot" do razumevanja naše osebnosti in osebnosti drugih. V tej lekciji o čustveni pismenosti bomo spoznali, kako se ljudje odzivajo na čustva drugih in kakšni odnosi se pri tem oblikujejo.

Zgodba iz ordinacije

Mirjana je prišla na terapijo zaradi pretiranega sočustvovanja z drugimi. Vsakič, ko od nje kaj zahtevajo, to tudi naredi, celo tedaj, ko ji to nikakor ne ustreza. Če bi zahtevo zavrnila, bi jo težil občutek krivde, saj naj bi s tem drugim "povzročila" trpljenje. Tako je vsakič privolila. Povod za Marinin obisk je bil v tem, da jo je nekaj mesecev po rojstvu otroka zapustil mož. Čeprav je preplašena in žalostna, meni, da si je z izbiro napačnega partnerja uničila življenje.  

Prepričana je, da je njen bivši mož pokvarjen in ni ji jasno, zakaj ona, ki je tako dobra, trpi, "pokvarjenec" pa uživa življenje z novim dekletom. Zelo si želi, da bi se mu zgodilo kaj, kar bi pokvarilo njegovo srečo in popravilo to krivico. V obeh primerih gre za to, kako ljudje vzpostavljajo odnose do drugih. V prvem primeru gre za pretirano sočustvovanje, v drugem pa za nasprotno načelo, antipatičen odnos do druge osebe.

Čustveno branje drugih
Enako kot beremo lastna čustva, lahko beremo tudi čustva drugih; spretno branje lastnih čustev je svojevrsten predpogoj za razumevanje čustev drugih. Če se ne zmenimo za svoja čustva, najbrž ne bomo upoštevali čustev drugih, zato je ukvarjanje z lastnimi čustvi osnova vsakršnega ukvarjanja s čustvi drugih.

Ko drugi v naši navzočnosti izražajo čustva, to lahko razumemo kot sporočilo. Ljudje izražamo čustva samo takrat, ko ocenimo, da je za nas nekaj pomembno. Potemtakem oseba, ki nam razkrije svoja čustva, sporoča, da se z njo dogaja nekaj pomembnega. S tem se razkriva in daje vedeti, katere so njene vrednote. Ljudje, ki prikrivajo čustva, pravzaprav skušajo prikriti svoje vrednote, svojo pravo osebnost. Tako do nas vzpostavijo odnos z razdalje. Vsako čustvo ima svojo vlogo v komunikaciji. Tako je jeza zahteva po spremembi obnašanja, ljubosumje zahteva, naj druga oseba potrdi odnos ljubezni, strah zahteva, naj nam druga oseba ponudi zaščito …

Simpatija: čustva v prijateljstvu
Med ljudmi, ki so v prijateljskem odnosu, vlada simpatija ali sočustvovanje. Grška beseda simpatija označuje sočustvovanje (sim pomeni z, pathos pa čustvo). To preprosto pomeni, da je druga oseba "v resonanci" s podobnim čustvom. Kadar se prva oseba počuti neprijetno, se zaradi tega neprijetno počuti tudi druga oseba – in nasprotno. Za prvo obliko sočustvovanja so v rabi izrazi, kot sta usmiljenje in sočutje, za drugo pa ni besede, zato predlagam uvedbo izraza "soveselje".

Razlog za to, da se ljudje sočutno odzivajo na čustva drugih, je v psihološkem mehanizmu, ki se imenuje identifikacija.

Ljudje v drugem preprosto vidijo sebe oziroma človeka, kot so sami, zato se na njegova čustva odzivajo kot na nekaj, kar bi se lahko zgodilo tudi njim. Pri osebi, ki je že bila v podobnem položaju in je doživela podobno čustvo kot oseba, ki ga pravkar doživlja, je identifikacijski mehanizem bolj poudarjen, sočustvovanje pa še posebno burno. Simpatični odzivi so med ljudmi, povezanimi z družinskimi, sorodstvenimi, prijateljskimi ali partnerskimi čustvenimi vezmi, nekaj naravnega. V takšnih primerih osebi pripadata isti skupini, o sebi lahko govorita kot o "midva". Med njima pogosto obstaja odnos ljubezni, spoštovanja in pripadanja.

Toda prijateljski odnos ni enak ljubezenskemu odnosu ali prijateljstvu. Oseba lahko vzpostavi prijateljske odnose tudi z ljudmi, ki jih ne pozna, saj zadostuje, da v njih vidi soljudi. Včasih v drugi osebi vidi sebe, spet drugič svojega otroka, starše, prijatelja ali kako drugo osebo, ki ji je ljuba. V socialni psihologiji je znano, da ljudje, ki živijo na enem delu planeta, pokažejo več solidarnost s skupino z drugega dela planeta, če med njima obstajajo podobnosti. To je nemara eden od razlogov, zakaj se ljudje z Zahoda pogosto ne zmenijo za dogodke v Darfurju in podobne kolektivne tragedije.

Članek se nadaljuje »


Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki