Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Resnična zgodba: Zveza - naveza - razveza


(stran 2 od 4)


ZAČARANI KROG LOČITVE
Razveze so neizpodbitno dejstvo, s katerim se sreča skoraj vsak drugi par na Slovenskem. Najpogostejša razloga za ločitev naj bi bila še vedno nezvestoba in alkohol, toda predvsem nezvestoba je tista, ki ženske dokončno prepriča v razvezo.

Mnogi se ločitve iz takšnih ali drugačnih razlogov še vedno otepajo, drugi pa jo jemljejo preveč zlahka, kot nekakšen zasilni izhod ali skok s padalom iz letala, ki bo tako ali tako strmoglavilo. Drama se začne že ob poroki, saj se mnogim niti ne sanja, kako globoke usedline v srcu pusti dolgotrajen zakon. Toda kaj, ko pamet nikoli ne potuje v istem razredu s srečo. Ko si enkrat na napačnem letalu, ga je zelo težko zamenjati. Žal so v tej zgodbi tisti, ki izgubijo, in oni, ki dobijo.

Še nedavno so bili tisti, ki so "dobili", vsaj navzven, ozirajoč se na družbeno veljavne norme, moški, ki so na novo pot odnesli manj prtljage. Tako ali tako so bili vajeni, da so jim pakirale ženske - in zakaj bi jemali prtljago, ki jim v resnici nikoli ni pripadala. V njej je bilo tako ali tako vse, kar jih je oviralo pri uresničevanju deških fantazij. In so ostali sami, s plastično vrečko, polno umazanega perila. Sami in užaljeni, vendar brez odgovornosti, ki jih je v letih skupnega življenja tako zelo obremenjevala. Ženska, ki se je že veliko prej privadila vlogi žene, gospodinje, matere ... pa je podedovala vso prtljago, skupaj z družinskimi albumi, skupnimi knjigami, posodjem in skrbmi. Seveda je danes precej drugače, tudi moški so vse bolj ozaveščeni, zlasti ko gre za obveznosti do otrok. Prav ti so najpogostejše žrtve travm, tako v času zakona kot med ločitvenim postopkom in po razvezi.

Otrok je žal "prtljaga", ki jo starša vlačita po čakalnicah in sodiščih, ko si prizadevata, da bi jima bil zaupan v skrbništvo. Na hrbtih nesrečnih otrok se je zadnje čase razvnela pravcata vojna med spoloma. Ker so ustanove, ki bi morale poskrbeti za ustrezno rešitev tovrstnih težav, pri nas neučinkovite, je vse več tistih, ki si zadeve predstavljajo po svoje. V večini primerov sodišča na osnovi mnenja centra za socialno delo skrbništvo še vedno dodelijo materi; takšno ravnanje je kulturno pogojeno, saj prav matere najpogosteje skrbijo za klasično vzgojo otrok: vodijo jih k zdravniku, preverjajo domače naloge, obiskujejo govorilne ure ...

Seveda to ni pravilo, saj v tem procesu plodno sodeluje vse več moških. Kakorkoli že, dejstvo je, da ločitve morajo biti, saj bi se v nasprotnem primeru nekateri ljudje resnično pobili med seboj. Težava je v tem, da se ljudje nemalokrat ločujejo, ne da bi vedeli, kaj jih čaka, in ne da bi se resnično poskušali pogovoriti ter nemara še kaj rešiti. "Govorim o tistih, ki pomislijo, da izbranka ni 'prava', takoj ko prvič malce zaškriplje. Prilagajanje v zakonu je zelo težavno, saj se morata partnerja uskladiti in zliti dva svetova, pri tem pa se nobeden od njiju ne sme tako podrediti, da bi izgubil sebe.

Govorim tudi o vseh, ki za vse težave krivijo druge, o sebi pa se nič ne naučijo. Po moji oceni bi bilo mogoče še kaj narediti iz vsaj polovice zakonov, ki so pred ločitvijo, če bi se le oba partnerja vključila v katerega od programov za izboljševanje komunikacije in terapijo. Druga polovica pa bi potrebovala pomoč, da bi šla narazen bolj kakovostno in z manj škode," pravi Sanja Rozman, specialistka za odvisnost od odnosov v skupini za zdravljenje nekemičnih odvisnosti.

POLET V BREZMEJNO ODVISNOST
Zavožen zakon je podoben poletu čez ocean. Čeprav sta zakonca na napačnem letalu, imata še vedno občutek, da letita, in prav ta občutek jima ne pusti, da bi doumela zmoto. Čeprav je težava nekje v zraku, lahko takšen polet traja celo večnost. Mnogi zakonci si težko priznajo, da so naredili napako; raje živijo v zablodi, kot da bi se spopadli s posledicami. Dokler letimo, je vse možno, se glasi nekakšen moto takšnih ljudi. Seveda moramo vsi prej ali slej pristati. Takrat je pogosto že prepozno. Predolge zveze so največkrat posledica navezanosti in odvisnosti enega ali obeh partnerjev, vendar to še zdaleč ni pogubno.

"Navezanost ni bolezen, marveč normalna lastnost dolgotrajnih odnosov. S partnerjem, s katerim smo preživeli velik del življenja, nas veže veliko stvari: skupni spomini, prijateljstva, denar in premoženje, skupne navade in delitev dela. Vse to sestavlja nekakšen zasebni svet para, ki ju lahko povezuje tudi še tedaj, ko se je erotična privlačnost porazgubila. Če konflikti niso hudi, je to marsikdaj dovolj velik razlog za ohranitev erotično izpraznjene zveze.

Če se odločimo, da bomo ta zasebni svet pretrgali na dvoje, to zelo boli. Marsikdo se težko spopade z bolečino in si zaradi nje celo premisli," pojasnjuje Sanja Rozman. Po drugi strani pa je odvisnost od odnosov patološka odvisnost, podobna zasvojenosti. Zasnuje se v otroštvu, ponavadi (v 80 odstotkih primerov) pri otrocih alkoholikov ali drugače čustveno nedostopnih ali motenih ljudi. "Takšni otroci od staršev ne morejo dobiti dovolj ljubezni, ki jo nujno potrebujejo za razvoj, zato jo poskušajo 'pridobiti' z različnimi prilagoditvami na svoj račun. Tako nastanejo 'pridne punčke', v odraslosti pa 'reševalke moških', ki vso energijo vlagajo v odnose s čustveno nedostopnimi moškimi in jih poskušajo spremeniti.

Najhujši strah takšne ženske je strah, da jo bo partner zapustil. Ob ločitvi se vsi ti strahovi obudijo. Ženska si reče: 'Če bom DOVOLJ DOBRA, bo ostal!' Začne se boriti za obstanek zveze, pri tem pa ji sploh ni tako pomembno, kako se v njej počutita on in ona. V tem boju ne izbira sredstev, saj ji je cilj tako pomemben," pojasni Rozmanova.

Pogosto vidimo, da po ločitvi iz nekoč ljubečih partnerjev izbruhne vse najgrše. Sovražita se, se zmerjata, poskušata si prizadejati bolečino, v bitko vlečeta otroke, sorodnike, prijatelje, socialno službo, odvetnike - in po vsem, kar delata drug drugemu, temu še vedno pravita ljubezen. "Raje te vidim mrtvo, kot da bi bila od drugega!" To ni ljubezen, marveč odvisnost. Seveda bodo marsikomu zadoščali nasveti strokovnjakov, prijateljev in branje ustreznih knjig za samopomoč. Tistim pa, ki so resnično bolni, torej odvisni od odnosov, lahko pomaga le zdravljenje.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd