Partnerska zveza brez spolnosti

(Foto: Shutterstock)

Enkrat na mesec?

Enkrat na mesec? Enkrat na teden? Vsako noč? Kako pogosti naj bodo spolni odnosi, da lahko intimno življenje ocenimo kot zdravo? Frekvenca resda ni odločilno, je pa zagotovo pomembno merilo dolgoročnega zdravja zakona oziroma partnerske zveze nasploh. Če nenadoma začne upadati, to utegne biti kazalnik, ki govori o globljih težavah. Intimnost je namreč lepilo, ki par drži skupaj. Če je zaradi redkosti spolnih odnosov nesrečen eden, to utegne imeti uničujoče posledice – ne le v zasebnem, temveč tudi v poslovnem življenju. Enega, drugega ali obeh.

Pomen spolnosti za partnersko zvezo

Partnerska zveza – naj je zakonska ali zunajzakonska – je kombinacija prijateljstva, ljubezni in intimnosti, treh stebrov, ki podpirajo zvezo. Če spodmaknete enega, se zveza utegne sesuti kot hišica iz kart. Spolnost je ena od oblik izražanja intimnosti in ljubezni med partnerjema. Zveza brez nje resda lahko obstaja, vendar je to recept za katastrofo. Pregovor pravi: če je seks dober, je njegov vpliv na partnersko zvezo 10-odstoten, če pa je slab, je njegov vpliv 90-odstoten. Kar nekaj študij kaže, da so pari z urejenim spolnim življenjem telesno in čustveno trdnejši, poleg tega pri njih obstaja večja verjetnost, da se bodo v življenju – na zasebnem in poklicnem področju – dobro odrezali.

Nekateri pari uporabljajo spolnost kot orodje za izogibanje intimnosti; o njej razmišljajo kot o nečem mehanskem, o dejanju, ki obsega le del telesa pod pasom. Če naj človeka ljubimo intimno, to zahteva pogum, da tvegamo ranljivost. Ljubiti partnerja in se z njim intimno povezati v spolnosti – to je za nekatere ljudi preprosto prevelik zalogaj, saj pomeni preveč telesne bližine, stikov in tveganja. Za ljudi, ki tako razmišljajo, prava intimnost pomeni izgubo lastne identitete in rušenje osebnih meja. Toda v resnici se bojijo za svoje življenje. Ko se temu spletu pridruži spolna intimnost, se bodisi zaprejo vase bodisi zbežijo.

Zakon brez spolnosti ni problematičen, če je posledica sporazuma med partnerjema. Toda takih zvez je malo. Večina ljudi, ki živijo v zvezah brez spolnosti, je – naj si partnerja to priznata ali ne – nesrečnih.

Zakaj se toliko parov znajde v celibatu?

»Ne vem, zakaj … ni več iskric, ne posvečaš mi dovolj pozornosti in tudi najinemu spolnemu življenju ne, enako pa velja zame …« Takšni in podobni stavki opisujejo pogoste situacije v zvezi brez spolnosti. Partnerja, ki prideta tako daleč, imata veliko razlogov za zaskrbljenost; nista (seksualno) srečna, in vendar ne vesta prav dobro, zakaj je prišlo do tega. Mar spolnosti res nista posvečala dovolj pozornosti? In zakaj sta dovolila, da je prišlo tako daleč? Partnerska zveza brez spolnosti se razvije postopno, z minevanjem časa. Ljubezen in intimnost resda še lahko obstajata, spolnost pa postaja neredna ali je celo ni.

Možni razlogi so naslednji:


Postelja – zatočišče za tehnologijo: vnašanje prenosnikov, mobilnih telefonov in drugih tehnološko-komunikacijskih pogruntavščin med rjuhe je eden od najpogostejših motečih dejavnikov, ki vznemirjenje med nogama spremenijo v vznemirjenje pred tipkovnico. Če se skrivate za časopisom ali pa so vaše roke bolj kot s partnerjevim telesom zaposlene z deskanjem po internetu, spolnost postane misija nemogoče.

Dolgčas in ponavljanje:
spolnost poteka po vedno enakem vzorcu. Kar je bilo nekoč vznemirljivo, je zdaj dolgočasno, misijonarski položaj vsako drugo soboto od osmih do osem in petnajst pa postane muka.

Naporni dnevi:
služba, otroci, popoldanske dejavnosti, skrb za gospodinjstvo … vse to vodi v pomanjkanje energije in izčrpanost, to pa v padec libida. Kako ste lahko romantični, če pa oči komaj držite odprte? Kdo ima pravico pričakovati, da se boste po dvanajstih urah hitenja in dela ob polnoči prelevili v boginjo seksa?

Otroci v spalnici:
številni starši se srečujejo z nočnim sprehajanjem od spalnice do otroške sobe in nazaj. Nekateri so celo tako popustljivi, da otrokom pustijo preživeti vso noč v zakonski postelji. Z leti to lahko postane navada, spolnost pa le še (ne)prijeten spomin.

Kontracepcijske tablete:
ironija per se – kontracepcijske tabletke jemljemo, da bi bila naša spolnost brezskrbnejša, toda kaj, ko nam zaradi njih lahko upade želja po spolnosti …

Hormonsko neravnovesje: takšno neravnovesje je lahko posledica več dejavnikov, kot so kronični stres, nosečnost, porod, menopavza, depresija itn.

Nerešeni čustveni problemi
: ti imajo za posledico zamere in potlačeno jezo, vplivajo pa tudi na željo po spolnosti. Bes na partnerja zavira željo po intimnosti in v končni fazi lahko pripelje do popolne izolacije.

Za spolnost sta potrebna dva: če se ne eden ne drugi ne trudita pridobiti partnerjevo pozornost ter vzbuditi željo in strast, uspeha ne bo.

Nezadovoljstvo s svojim telesom:
čezmerna telesna teža lahko zmanjša željo po spolnosti, saj se ne čutimo lepe oziroma skladne z ideali, ki jih prikazujejo množični mediji.

(Pred)menopavza: hormonske spremembe, zlasti zmanjšanje ravni estrogena, pripeljejo do fizioloških sprememb, zaradi katerih se spolnost ne zdi več tako vznemirljiva.

Prešuštvo:
partner, ki vara, izgubi zanimanje za seks z rednim partnerjem, prevarani partner, ki izve za prešuštvo, pa se utegne – seveda če zveza preživi – zapreti vase in spolnost postaviti na stranski tir.

Odvisnost od spolnosti in/ali pornografije: »odvisni« partner si ne želi več intimnosti, saj njegovo glavno zatočišče postanejo mediji z vsebinami za odrasle.

Nizek libido: povzročijo ga lahko starost, minule travme ali preprosto izguba želje po spolnosti s partnerjem.

Vzajemno dogovorjena partnerska zveza brez spolnosti: do tovrstnega dogovora lahko zaradi verskih vzgibov, izogibanja spolno prenosljivim boleznim, izogibanja zanositvi itn.

Kronična bolezen: bolezen (diabetes, artritis …) enega ali obeh partnerjev lahko v kombinaciji z delovanjem zdravil fizično in psihično vpliva na željo po spolnosti.

Partnerjeva nezainteresiranost in čustvena odmaknjenost: lahko sta posledici več (tudi že naštetih) dejavnikov.

Kombinacija zgoraj naštetega.
Članek se nadaljuje »