Po poti Amazonk

(Foto: Jupiterimages)

Svet brez moških?

Beseda amazonka je dandanes sinonim za samostojno in pogumno žensko, ki moških ne dojema kot zaščitnikov, ampak zna vzeti stvari v svoje roke ter jih oblikovati in usmeriti tako, da je njena dobrobit kar največja. Romantični mit o neustrašnih bojevnicah Amazonkah je živ še dandanes. Čeprav številni zgodovinarji menijo, da so bile že od nekdaj le mit, je vseeno tudi veliko takšnih, ki verjamejo v nasprotno, kar potrjujejo tudi številni zgodovinski zapisi.

Amazonke/amazonke dandanes obravnavamo kot družbeni pojav: kot zgodovinsko dejstvo in tudi kot mit, ki očitno v enaki meri buri žensko in moško domišljijo. To je morda zadosten dokaz, da v ženski naravi obstajata primarna želja po skupnem delovanju z drugimi ženskami ter jasna želja po delovanju, s katerim bi dosegle želeni cilj. Obenem je to nemara eden od tehtnih dokazov, da medsebojno "grizenje" ni v ženski naravi, kot pravi pogost predsodek, pač pa prav nasprotno – sodelovanje.

Odstranile dojko?
Poimenovanje izhaja iz starogrščine: a pomeni ne ali brez, mazos pa dojko ali osebo brez dojke. Herodot zapisal, da ime Amazonk izhaja iz skitske besede, ki pomeni "ubijalke moških". Po eni od razlag so Amazonke svojim hčeram v zgodnjem otroštvu odstranile desno dojko, da jih v odrasli dobi ne bi motila pri streljanju z lokom.

Po mnenju drugih je ta zgodba pretirana, čeprav so se Amazonke, sodeč po zapisih, oblačile kakor moški. Uporabljale so loke in puščice, kopja, meče in šila, medtem ko so si telo zavarovale s ščitniki, glavo pa z bojnimi čeladami. Lase so si povezovale v rep ali figo. Menda so odlično jezdile ter bile izredno spretne v ravnanju z orožjem. Zanje sta bili značilni junaštvo in napadalnost, a tudi okrutnost, kar je bilo tedaj razumljivo, saj so si morale zagotoviti obstoj. Toda zapisi pravijo, da so kljub grobosti ohranile žensko naravo, šarm in lepoto.

Samostojne in samozavestne
Amazonke so bile prve znane ustanoviteljice ženskega družbenega reda. Oživele so kult samostojnih ter samozavestnih žensk, ki znajo skrbeti zase in za svoje hčere. Moških niso pustile v svojo bližino, razen za potrebe ustvarjanja potomstva.

Novorojenčke moškega spola so odnesle očetom, navadno pripadnikom okoliških plemen, če pa so zanosile med naključnimi srečanji, so, kot trdijo nekateri, moške novorojenčke ubile, saj zanje v njihovih skupnostih ni bilo prostora.

V njihovi družbeni ureditvi je bila na vrhu kraljica z močno vojsko, obstajala pa so celo nekakšna ministrstva in sodišča, ki so jih vodile načelnice. Oblast je prehajala z matere na hčer, če pa kraljica ni imela naslednice, ker morda ni hotela občevati z moškimi, so Amazonke izbrale najmočnejšo, najsposobnejšo in najlepšo žensko iz svojih vrst.

Amazonke so se ukvarjale z lovom in poljedelstvom, obdelovale so živalske kože, na grških tleh so pridobivale zlato in bisere, vse to pa so prodajale sosednim ljudstvom. Z Grki so bile v pogostih vojnih konfliktih.

Spolno življenje Amazonk …
… je bilo zelo omejeno. Vsako pomlad in poletje so jih obiskali moški iz sosednih plemen ter ostali pri njih po dva ali tri mesece, toliko, da so ženske, ki so si želele potomstva, zanosile. Svoje devištvo so skrbno varovale, dokler so bile še dejavne bojevnice ali dokler niso v bitki ubile vsaj enega moškega. Enak pogoj je veljal, če se je kaka Amazonka vendarle odločila za poroko z moškim.
Kljub tako okrutnim običajem, ki so v tistem času in v podobnih oblikah najbrž vladali tudi pri drugih ljudstvih, so Amazonke ostale v zgodovinskem spominu predvsem po trdnem matriarhatu, ki so ga varovale vse do dokončnega izginotja.

Članek se nadaljuje »


Petra Može

Petra Može univ. dipl. soc. del.

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Gorazd Kalan

mag. Gorazd Kalan dr. med. spec. pediatrije

Vsi Viva strokovnjaki