Čustveno prenajedanje

(Foto: Jupiterimages)

Prepoznajte vzorce in ukrepajte

Čustveno prenajedanje pomeni, da oseba zaužije velike količine hrane (navadno gre za sladkarije ali hrano z nizko hranilno vrednostjo) kot odgovor na čustva, namesto na občutek lakote. Strokovnjaki ocenjujejo, da več kot tri četrtine ljudi, ki jedo preveč, to počne zaradi različnih čustvenih stanj.

Čustveno prenajedanje pomeni, da oseba zaužije velike količine hrane (navadno gre za sladkarije ali hrano z nizko hranilno vrednostjo) kot odgovor na čustva, namesto na občutek lakote. Strokovnjaki ocenjujejo, da več kot tri četrtine ljudi, ki jedo preveč, to počne zaradi različnih čustvenih stanj.

Številni ljudje v hrani iščejo tolažbo, pa čeprav samo kratkoročno. Tako v primeru čustvenih težav bodisi zavedno bodisi nezavedno posegajo po hrani. Tovrstno napačno reševanje težav jim preprečuje, da bi prepoznali svoje težave in jih začeli učinkovito reševati. Depresija, dolgčas, osamljenost, jeza, tesnoba, razočaranje, stres, težave v medosebnih odnosih in nizka raven samospoštovanja – vse to so lahko vzroki za prenajedanje.

Obstaja pet osnovnih kategorij, situacij in čustev, ki spadajo med razloge za čustveno prenajedanje:
1. Družbeni: v družbi neredko pojemo več, kot bi sicer. Včasih pojémo preveč, da bi se vključili v skupino, ki nas spodbuja k jedi.
2. Čustveni: pogosto jemo preveč zaradi dolgčasa, stresa, utrujenosti, potrtosti, jeze, tesnobe ali osamljenosti. V večini primerov skušamo s hrano zapolniti duševno "praznino".
3. Priložnostni: številni oglasi, ki jim podležemo bodisi zavedno bodisi nezavedno, nas silijo k čezmernemu uživanju hrane. Dandanes obisk kina, kake prireditve ali nakupovalnega središča pomeni tudi hrano, saj je prehranjevanje skoraj neizogibno povezano s tovrstnimi dogodki.
4. Pomanjkanje samozavesti: prenajedanje kot posledica šibke samozavesti in samospoštovanja je zelo pogost pojav. Ideal popolnega telesa, ki ga vsiljujejo mediji, je težko doseči, zato se ljudje pogosto "ujamejo" v začarani krog shujševalnih diet in prenajedanja. Nezadovoljstvo z videzom ter šibka volja sta najpogostejša vzroka prenajedanja.
5. Fizični: preveč utegnemo pojesti tudi zaradi volčje lakote, do katere pride zaradi preskakovanja obrokov ali zaradi telesnih težav.

Ključno je prepoznati, kaj sproža prenajedanje. Najpreprostejša metoda je vodenje dnevnika, v katerega vpisujemo vse, kar pojemo, a tudi čustva, ki smo jih občutili čez dan. Tako hitro prepoznamo vzorce obnašanja in ugotovimo ključne sprožilne dejavnike prenajedanja.

Za uspešno reševanje te slabe navade je koristno najti nove interese, kot so vrtnarjenje, telovadba, rekreacija, meditacija in različne metode sproščanja. Nekateri ljudje svoje prenajedanje opisujejo kot način, kako lahko vsaj za kratek čas "prestavijo gumb za glasnost življenja". Toda vse to je samo prikrivanje in zanikanje težav, ne pa njihovo reševanje. Ključ, ki odklepa vrata začaranega kroga, je torej v tem, da sami ali ob pomoči strokovnjaka ugotovite, kje je bistvo vaših težav, saj jih boste lahko šele tedaj začeli reševati.