Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Osebnostna zrelost psihoterapevta ključna v terapevtskem procesu


(stran 2 od 3)



Osebnostne lastnosti

Zagotovo na terapevtski odnos in s tem na uspešnost terapije v veliki meri vplivajo terapevtove dobre, a tudi slabe osebnostne lastnosti. Od njegove skromnosti je odvisna pripravljenost za pridobivanje novih znanj, izpopolnjevanje in sprejemanje odgovornosti za svoje ravnanje. Klienta lahko bolje razume šele, ko se je naučil stalnega spoznavanja lastnih psihičnih procesov in ko je v dobrem stiku z lastnimi nezavednimi občutki in mislimi. Če naj to doseže, mora biti v odnosu s klientom hkrati opazovalec, sodelavec, tisti, ki razume in z njim sočustvuje, včasih pa se mora od klientovega notranjega dogajanja razumno distancirati.

Empatija – sposobnost sprejemanja, razumevanja, sočustvovanja, dojemanja vrednostnih sistemov in izkušenj klientov − mu omogoči, da se iskreno zavzame za klientove koristi ter razblini vsakršno željo po dominaciji, premoči nad klientom. Samo tako lahko s klientovimi očmi opazuje njegove čustvene pretrese ter razume njegove strahove, jezo, veselje ali srečo. Seveda mora terapevt ohraniti objektivnost, ki mu omogoči, da klientu razloži, kaj se z njim dogaja.

Poleg empatije je pomembna še terapevtova intuitivnost, s katero dojema klientove nezavedne čustvene in miselne procese.

Čustvena toplina

Nikakor ne gre prezreti še nekaterih pomembnih prvin terapevtove osebnosti, kot so čustvena toplina, radovednost, pripravljenost za poslušanje ter verbalna in neverbalna komunikativnost.

Slabe osebnostne lastnosti …

… terapevta se kažejo v njegovih stališčih in ravnanju ter pri sprejemanju odločitev. Utegne se zgoditi, da je terapevt zaradi svojih težav v stiku s klientovimi ranljiv, zaradi česar mora v odnos s klientom vložiti precej energije, če naj ohrani lastno čustveno stabilnost in primerno mero distance do lastne bolečine in ranjenosti.

Med škodljive lastnosti terapevta sodi neobvladan strah in posledična agresivnost, zaradi česar se terapevt podcenjuje, boji se, da bo s svojim ravnanjem užalil klienta, zato mu čimmanj razlaga, odnos pa utegne jemati tudi preveč osebno in do klientovih zapletov postane pretirano strpen. Agresivnost je navadno posledica nesposobnosti popolnega razumevanja in sprejemanja klienta, zaradi česar se lahko primeri, da terapevt užali klienta in poškoduje njegova nežna čustva. Navadno klienta prezgodaj prepričuje, da se mora navaditi prenašati bolečino.

Samovšečen terapevt s toplino in šarmom povzroči, da se klient vanj zaljubi ali se nanj pretirano naveže, kar je v uvodnem delu terapije koristno, pozneje pa jo ovira. Trdno je prepričan, da samo on lahko pomaga klientu in je občutljiv za vsakršno nestrinjanje s svojimi tolmačenji, saj to dojema kot osebno žalitev. Nekateri terapevti pretirano poudarjajo pomen razuma in zanemarjajo čustva. Terapevt utegne postati negotov, saj ne more odgovoriti na vse klientove dileme, kar načenja njegovo prepričanje o svoji vsemogočnosti.

Utegnete tudi naleteti na terapevta, ki je odličen opazovalec, ki je strogo nevtralen in se ne vtika v klientovo življenje, vendar pri razlaganju pretirano pazi, da ne bi ranil klientovih čustev, zato se ta znajde v čustvenem vakuumu. Ne mara sprememb, zaradi česar se izogiba sprejemanju odločitev, zateka se k dolgočasnemu razčlenjevanju in klient se ga utegne kaj kmalu naveličati.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

psihoterapevt , psihoterapija , strokovna pomoč , psihoterapevtska pomoč , empatija , značajska lastnost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.

Komentarji

18. 11. 2010 18:18:20
Kako pridem do izvornega, strokovnega članka?
26. 11. 2010 20:16:08
Peri, ta članek je strokovni članek, torej avtorski in izvorni.