More in nočni strahovi

(Foto: Diana Anđelić)

Večerno umirjanje

Môre se pri odraslih in otrocih pojavljajo v fazi spanja, med katero sanjamo. Nočni strahovi (lat. pavor nocturnus) pa se pojavljajo pretežno pri otrocih.

Môre

Osnova te motnje so moteče sanje, ki se pogosto navezujejo na posamezno travmatično izkušnjo, ki jo je doživela oseba. Tovrstna parasomnija se včasih pojavi kot posledica jemanja nekaterih zdravil, največkrat dopaminskih antagonistov, beta-zaviralcev, selektivnih zaviralcev ponovnega privzema serotonina, nekaterih antipsihotikov, statinov in antiholinergikov.


Psihološki vzroki?

Môre same po sebi ne ogrožajo zdravja, toda včasih so kazalnik morebitnih psiholoških težav, zato je treba zdravljenje, kadar je potrebno, usmeriti k njihovemu prepoznavanju in odpravljanju. Veliko resnejša težava, povezana s fazo sanjanja, je tako imenovana REM-behavioralna parasomnija, za katero so značilni patološki gibi med spanjem. Za REM-spanje je normalna popolna odsotnost dejavnosti telesnih mišic, toda pri nekaterih nevroloških stanjih to »nedejavnost« zamenjujejo obdobja, v katerih pacient »odigra« svoje sanje (pogosto gre za različne oblike konflikta, ki so za opazovalca videti kot boj z namišljenim sovražnikom).


K zdravniku

Med nasilnimi sanjami lahko bolnik poškoduje sebe ali osebo, s katero deli posteljo. REM-behavioralna parasomnija se lahko pojavi kot posledica jemanja nekaterih zdravil in poživil, predvsem antidepresivov in alkohola, pojavi se tudi pri večini nevrodegenerativnih bolezni, kot je parkinsonova bolezen. Ta motnja se lahko pojavi, še preden se razvijejo drugi simptomi nevrodegenerativne bolezni. Zdravljenje je možno, navadno pa je v rabi katero od zdravil iz skupine benzodiazepinov.


Nočni strahovi pri otrocih

Tudi nočni strahovi (lat. pavor nocturnus) spadajo med pogoste parasomnije, in se pojavljajo pretežno pri otrocih. Podobno kot mesečnost večinoma nastopajo v obdobju globokega spanja. Zanje je značilno, da se otrok nenadoma delno zbudi, kar spremljajo krik ali vrisk, preznojenost, obrambni gibi ter intenziven strah in jok. Otrok je videti neutolažljiv in se težko prebudi (otrok pogosto nadaljuje s spanjem in se sploh ne zbudi v celoti).

Kako pomagati?

Čeprav je navidez dramatična, ta parasomnija nima trajnih posledic. Otrok praviloma ne vstane iz postelje in ne dela odvečnih gibov, zato so samopoškodbe zelo redke. Vse, kar lahko naredijo starši, je, da otroka poskušajo umiriti. Odprava dejavnikov, ki spodbujajo napade nočnih strahov, lahko precej pomaga (blaženje stresa, pravočasna priprava na pomembne spremembe v življenju, izogibanje neprespanosti in spremembam v ciklusu spanja …).

Obiščite zdravnika, če …

Poleg teh oblik parasomnije obstaja še kakih deset redkejših oblik tovrstnih motenj. V osnovi diagnostike vseh oblik parasomnije je podrobna in strokovna anamneza, a tudi polisomnografsko snemanje v laboratoriju za diagnostiko motenj spanja. Če so epizode parasomnije pogoste, dejavnosti med njimi pa zapletene in ponavljajoče, strokovnjaki za motnje spanja poleg polisomnografskega snemanja po potrebi priporočajo še elektroencefalografsko snemanje (EEG).
Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Nevio Medved

Nevio Medved dr. med. plastične, rekonstrukcijske in estetske kirurgije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki