Kdo se boji poroke?

(Foto: Jupiterimages)

Prednosti in slabosti zakonske zveze

Vse več je parov, ki se za skupno življenjsko pot odločajo brez »papirja« − ostajajo torej v zunajzakonski skupnosti, ki ji po domače rečemo tudi »koruzništvo«. Kakšne so njegove prednosti in slabosti − in kje ima korenine strah pred poroko?

V Sloveniji se v zadnjih letih kažejo velike spremembe v oblikovanju družin. Zmanjšuje se število sklenjenih zakonskih zvez, povečuje število zunajzakonskih skupnosti, vse več je razvez, povečuje se tudi povprečna starost mladoporočencev.

Značilna je tudi višja starost pri parih, ki se odločijo za poroko. Slovenke in Slovenci se namreč poročajo vse starejši. Pred tremi desetletji se je moški za poroko odločil pred 26. letom, ženska pa pred 23. letom, lani pa je bil ženin, ki je prvič sklenil zakonsko zvezo, star več kot 30 let, nevesta pa več kot 28 let. Pri tem se Slovenija počasi približuje skandinavskim državam, kjer hkrati z zmanjševanjem števila porok raste povprečna starost nevest ob sklenitvi prve poroke. Vzroki za to so različni, med vidnejšimi pa so gotovo izobrazbene in karierne odločitve ter razmišljanje po sistemu »najprej štal'ca, pol pa krav'ca«. Skratka: skrb za streho nad glavo je pomembnejša od poroke.

KAJ JE ZUNAJZAKONSKA SKUPNOST?

Po predpisih o zakonski zvezi je zunajzakonska skupnost, kar zadeva pravice in dolžnosti partnerjev, izenačena z zakonsko zvezo. Definicija zunajzakonske skupnosti je zapisana v 12. členu Zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (ZZDR) in pravi, da je zunajzakonska skupnost dalj časa trajajoča skupnost moškega in ženske, ki nista sklenila zakonske zveze, če ne obstajajo razlogi, zaradi katerih bi bila zakonska zveza med takima osebama neveljavna. Takšna skupnost ima glede razmerij, ki jih ureja ZZDR (skupno premoženje, dolžnost preživljanja nesposobnega partnerja, skrb za otroke), enake posledice, kot če bi posameznika sklenila zakonsko zvezo.

Pogoji za to skupnost so našteti v definiciji: dolgotrajna zveza, moški in ženska, ni razlogov za neveljavnost zakonske zveze (če bi bila ta sklenjena). Zunajzakonska skupnost se ugotavlja z dokazovanjem.
Po določbah zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih je zunajzakonska skupnost družinskopravno razmerje, ki nastane neformalno. Po ustavi je izenačena z zakonsko zvezo v razmerju med partnerjema, ni pa izenačena v razmerju do otrok. Če otrok ni rojen v zakonski zvezi, je znana le mati, oče pa mora dokazovati očetovstvo. Očetovstvo je treba ugotavljati, ker v zunajzakonski skupnosti ni domneve očetovstva kot pri zakonski zvezi.

POGOJI ZA ZUNAJZAKONSKO SKUPNOST

Prvi odstavek 12. člena zakona o zakonski zvezi in družinskih razmerjih (Uradni list SRS, št. 14/89 − ZZDR) določa, da ima zunajzakonska skupnost enake posledice kot zakonska zveza. Za njen obstoj mora biti izpolnjenih več pogojev. Obstajati mora življenjska skupnost moškega in ženske, ki je v vseh pogledih enaka zakonski zvezi, le da med njima ni bila sklenjena zakonska zveza (med moškim in žensko, ki sta »cimra« v najetem stanovanju, ni zunajzakonske zveze). Med partnerjema mora torej obstajati življenjska skupnost. Gre za skupnost v fizičnem, čustvenem in ekonomskem pomenu (skupno gospodinjstvo, skupno intimno življenje in siceršnja življenjska skupnost), ki jo partnerja štejeta kot skupnost zakoncev in jo kot takšno zaznava tudi okolica. Ni pa treba, da sta partnerja ves čas skupaj.

Za tako skupnost velja tudi, če partnerja začasno ali občasno ne živita skupaj, če sta se o tem prej sporazumela in za to obstajajo objektivni razlogi. Ključno je, da obstajajo zunanji znaki življenjske skupnosti dveh, ki v očeh okolja veljata za enaka življenjska partnerja kot mož in žena. Gre za vzajemno čustveno navezanost, ki v zunanjem opazovalcu vzbuja vtis, da gre za zakonca. Sicer pa so za obstoj zunajzakonske skupnosti odločilne predvsem okoliščine, ki podelijo skupnemu življenju moškega in ženske položaj zakonskih ali zunajzakonskih partnerjev. Tako kot zakonska zveza namreč tudi zunajzakonska skupnost temelji na svobodni odločitvi za skupno življenje, na vzajemni čustveni navezanosti ter vzajemnem spoštovanju, zaupanju in pomoči. 


Pogoj za ugotavljanje obstoja zunajzakonske skupnosti je tudi dejstvo, da mora skupnost moškega in ženske, če naj bo enaka zakonski zvezi, trajati praviloma dalj časa, kar pa ni natančneje določeno. Trajanje se povezuje predvsem z vprašanjem, ali se v skupnosti rodi otrok. Da se lahko zunajzakonska skupnost prizna, tudi ne smejo obstajati okoliščine, zaradi katerih bi bila morebitna zakonska zveza med partnerjema neveljavna (obstoječa zakonska zveza, mladoletnost, sorodstvo).

Članek se nadaljuje »


Olja Repež

Olja Repež osebna stilistka (Image Consultant)

Postavi vprašanje

Pavle Košorok

prof. dr. Pavle Košorok dr. med. spec. kolorektalne medicine

Postavi vprašanje

Boštjan Kersnič

Boštjan Kersnič dr. med. spec. nefrolog

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki