Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

EFT: anksiozne motnje


(stran 3 od 4)



Pomembno:

Ne analizirajte stanja in vzrokov zanj, ne razmišljajte, kam to pelje, saj bi to pomenilo, da se vrtite v zavestnem delu možganov, kjer pa v stiski ne zmorete videti rešitev. Ko se posvetite telesu, pa samodejno pridete v stik z nezavednimi »programi«. Ko vam je že nekoliko bolje, se vprašajte:

  • Kako mi uspeva, da se tako lepo pomirjam?
  • Zakaj sem v tem hipu tako mirna?

Naš »računalnik« komaj čaka kakšno sočno nalogo, ki jo bo lahko rešil. S tako formuliranimi vprašanji mu damo drugačno nalogo, kot če bi si rekli:
Ali umiram? (Odgovor je tako ali tako pozitiven, vendar brez pristavka, da ne še zdaj.)
Ali bo sploh kdaj bolje? (Glede na stanje organizma, bodo možgani »pravilno« ugotovili, da ne.)
S pozitivno usmerjenimi vprašanji pa lahko naletimo tudi na kakšno rešitev, na katero doslej še nismo bili pozorni.

Mimogrede, namesto vprašanja: »Zakaj mi tega ni še nihče povedal?« raje pišite ministru za šolstvo, naj v obvezni učni program za osnovne šole ne uvrsti samo računalništva, temveč tudi nevrologijo (znanost o živčnem sistemu).

Recept št. 2

Navadimo se, da med gledanjem televizije, branjem časopisov, poslušanjem prijateljice, ki nas zasipa s svojimi težavami, eftamo (vsaj z masažo boleče točke). S tem sproti čistimo energetske kanale in preprečimo nabiranje čustvene navlake.

Recept št. 3

Za dobro delovanje v življenju potrebujemo obe hemisferi. Leva je namenjena analizi, reševanju problemov, deluje linearno, je »odrasla«. Tam smo, kadar smo anksiozni, saj to za možgane pomeni, da imamo težavo, ki jo morajo rešiti. Ker nikakor ne najdejo rešitve, se »pregrevajo«. Desna hemisfera operira s slikami, barvami, intuicijo. Vključimo jo na dopustu, ko smo na stranišču, pod prho. Če jo poženemo, »ohladi« levo, obe skupaj pa hitro najdeta rešitev. Anksiozni ljudje se ne znajo sprostiti in si vzeti čas, da bi desna polovica lahko kaj ukrenila.

Med eftanjem vizualiziramo pozitivne izide − da odlično opravljamo izpit, da smo mirni, da se smejimo kot pečeni mački … In v resnici se zraven smejimo (receptorji!), saj je znanstveno dokazano, da se ni možno sočasno smejati in imeti paničnega napada.

Če zaradi strahu ne moremo zdoma, si POSTOPOMA predstavljamo (in zraven eftamo), kako odpremo vrata od hiše in pokukamo ven. Ko to zmoremo na vizualni ravni, gremo nekaj korakov po cesti … in tako naprej. Vsakič, preden se odpravimo naprej, moramo biti na prejšnji stopnji povsem mirni.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd