Paliativna oskrba

  • JN
  • nedelja, 25. november 2012
(Foto: Jupiterimages)

Hospic, nevladna humanitarna organizacija

Umiranje in smrt sta neizogibni in nujni dejstvi življenja. Nihče ne ve, kdaj in kje bo umrl, a vsi si želimo, da bi bila naša smrt hitra in usmiljena. Prav gotovo si ne želimo umiranja v mukah in pozabljeni od vseh. V Sloveniji  deluje Hospic, nevladna humanitarna organizacija, katere namen je, kot pravi njena predsednica, ga. Tatjana Žargi, upokojena višja medicinska sestra, pomoč neozdravljivo bolnim, katerih preživetje je omejeno.

Načeloma skrbijo za bolnike, ki trpijo zaradi različnih težkih bolezni, največ pa je bolnikov v zadnjih stadijih raka, bolnikov s kroničnimi nevrološkimi obolenji, popuščanjem srca in drugimi stanji, pri katerih medicina ne uspe več doseči neke ozdravitve ali dolgotrajnega izboljšanja.

Oskrba na različnih nivojih

Sogovornica poudari, da v Hospicu nudijo oskrbo na različnih nivojih: na medicinskem, kjer tesno sodelujejo z osebnimi zdravniki in zdravniki specialisti,  s patronažno in drugimi javnimi službami, ter psihično-socialno-duhovnem. To pa ne pomeni, da bolnike, če malo karikiramo, zgolj držijo za roko in jih tolažijo, ampak skušamo razumeti in predvsem prepoznati vse potrebe bolnika in njegovih svojcev oziroma ali bližnjih, ki tega bolnika oskrbujejo.

Ena najpomembnejših nalog članov strokovne skupine Hospica je odpravljanje telesnih težav in motenj, kjer je na prvem mestu odpravljanje bolečin. »Naloga naših sester je, da se trudijo doseči za bolnika to, kar potrebuje. Prizadevamo si, da bi slabše pokretne  bolnike zdravnik obiskal na domu in jih ne bi bilo treba voziti v ambulante. Naloga naših strokovnih delavcev je, da se potrudijo in koordinirajo oskrbo na domu ter odpravljajo različne telesne težave,« pojasnjuje Tatjana Žargi.

Psihološka plat

Odpravljanje telesnih težav pa je le ena od vlog hospicevih strokovnih delavcev. Enako pomembno je tudi, da znajo prisluhniti bolniku, prepoznati njegove skrbi in strahove, da ga znajo vprašati, kaj potrebuje in znajo slišati tudi med vrsticami to, česar si bolniki največkrat zaradi strahu, da bi bili v breme ali narobe razumljeni, ne upajo naravnost vprašati. Prepoznavanje različnih stisk in njihovo reševanje je specifično in se razlikuje od bolnika do bolnika.

V delo z vsakim bolnikom in njegovimi svojci se vključuje tudi tako imenovani družinski koordinator, ki je po stroki socialni delavec ali psiholog. Ob prepoznavanju družinske dinamike svojcem nudi pomoč in poskrbi, da se med seboj dogovorijo, kakšne oblike pomoči bodo nudili, da bo ta učinkovita in da bodo zmogli. »Veliko ljudi ni kos težkim situacijam v življenju in opažamo, da se pogosto niso pripravljeni čemu odpovedati, niso pripravljeni ali pa si ne znajo organizirati svojega vsakodnevnega življenja, da bi lahko pomoč na domu ustrezno stekla. Takrat bolniki proti svoji želji končajo v ustanovi, bodisi v bolnišnici bodisi v domu.«
Članek se nadaljuje »


Mojca Cepuš

Mojca Cepuš svetovanje o prehrani Svetovalka za zdravo prehrano in hujšanje, certificirana nutricistka.

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki