Čustveno opismenjevanje: panika

(Foto: Jupiterimages)

Tisto se vrača

Panika je dobila ime po mitološkem bitju Panu, ki je živel v gozdu in zelo lepo igral na panovo piščal. Imel je kozje noge in bil seksualno zelo potenten in nadležen. Veljalo je, da Pan v gozdu napada mlada dekleta in fante. Zaradi tega so otroci in mladi, ki so med sprehodom po gozdu slišali čudne zvoke, pomislili, da jih bo Pan napadel, zato so v »paniki« naglo in kriče zbežali iz gozda. V nasprotju s tem predznanstvenim razumevanjem panike zdaj vemo, da so ljudje tisti, ki zaženejo paniko, čeprav številni ljudje še naprej menijo, da panika napade njih. Vse več ljudi ima težave s katero od oblik tistega, kar imenujemo napad panike, zato si pobliže oglejmo to čustvo.

Zgodba iz ordinacije

Marijana je nekoč obiskala svojo sestro, ki živi v drugem mestu. Medtem ko se je sama sprehajala po ulici, je nenadoma občutila, da se je v njej sprožila velika sila, neko zelo močno čustvo. V trenutku se ji je zazdelo, da jo bo to čustvo »požrlo«, da se ji bo zgodilo kaj hudega, da bo umrla − ali pa se ji bo zmešalo. Izkušnja je trajala nekaj trenutkov, ki so se Marijani zdeli kakor večnost. Nekako se ji je uspelo zbrati in hitro se je vrnila v sestri domov in ji povedala za dogodek. Vsi so se strinjali, da gre za nekaj čudnega, da pa je bil to najverjetneje enkraten dogodek in da ji ni treba poiskati pomoči, če se ne bo ponovilo. Marijana je občutila olajšanje, saj se je bala, da bi jo zaradi obiska psihiatra vtaknili v lokalno psihiatrično ustanovo, kar se ji je zdelo nesprejemljivo.
Ostanek dneva je preživela v velikem strahu, da se bo »tisto« ponovilo, in poskrbela, da ni bila sama. Zvečer je prosila sestro, ali lahko spita v isti sobi. Ker se »tisto« v naslednjih dneh ni ponovilo, se je Marijana počasi sprostila in začela vse skupaj pozabljati. Toda po desetih dneh je v javnosti začutila, da v njej raste »tisto«; čeprav tokrat doživljanje energije ni bilo tako močno, se je Marijana zelo prestrašila, saj se je zavedala, da se »tisto« vrača, a tudi, da se lahko kadarkoli povrne. Tako je Marijana izgubila zaupanje vase in v svojo duševnost. Začela se je izogibati vsem situacijam, v katerih bi se zaradi »tistega« in izgube nadzora nad sabo lahko osramotila.
Šele po nekaj mesecih samostojnega boja v upanju, da bo »tisto« izginilo, se je Marijana obrnila na psihiatra, kjer je »tisto« naposled dobilo ime, saj je izvedela, da ima težave z napadi panike.

Panika je dobila ime po mitološkem bitju Panu, ki je živel v gozdu in zelo lepo igral na panovo piščal. Imel je kozje noge in bil seksualno zelo potenten in nadležen. Veljalo je, da Pan v gozdu napada mlada dekleta in fante. Zaradi tega so otroci in mladi, ki so med sprehodom po gozdu slišali čudne zvoke, pomislili, da jih bo Pan napadel, zato so v »paniki« naglo in kriče zbežali iz gozda.
V nasprotju s tem predznanstvenim razumevanjem panike zdaj vemo, da so ljudje tisti, ki zaženejo paniko, čeprav številni ljudje še naprej menijo, da panika napade njih. Vse več ljudi ima težave s katero od oblik tistega, kar imenujemo napad panike, zato si pobliže oglejmo to čustvo.

Vrste strahu se razlikujejo

Ko gre za čustveno pismenost, lahko ugotovimo, da mnogi ljudje ne razumejo dobro čustva panike. Večina jih ve, da je to nekakšna oblika strahu, toda tu je tudi konec njihovega znanja. Ljudje namreč ne razlikujejo panike od strahu in groze. Številni menijo, da je panika zgolj zelo intenzivna stopnja strahu, zato je sprva treba opredeliti, kaj je sploh panika. 


Vsak strah nastane, ko oseba oceni, da jo ogroža nekaj, kar je močnejše od nje. To pomeni, da je vsak strah posledica naše ocene, da se nismo pripravljeni zaščititi pred tem, kar nas ogroža.

Podobno je pri živalih: pes, ki ima v lasti kost, oceni, da je šibkejši od psa, ki se mu približuje, da bi mu vzel kost, zato se ustraši in zbeži. Če pa pes oceni, da je močnejši od prihajajočega psa, se ne bo prestrašil, ampak se bo razjezil in napadel prihajajočega psa. Ko torej ocenimo, da je tisto, kar nas ogroža ali napada, močnejše od nas, se temu nima smisla upirati, ampak se ravnamo po impulzu, ki nam pravi, naj se umaknemo ali pobegnemo. Tako zapuščamo del sveta, kjer nas nekaj ogroža, in se odpravimo tja, kjer ni te grožnje. Toda različne vrste strahu se med seboj razlikujejo prav glede na to, ali oseba oceni, da je možno zbežati ali ne. Tako tudi pridemo do razlike med grozo, strahom in paniko.

Članek se nadaljuje »


Lara Pezdir Podbregar

Lara Pezdir Podbregar mag.farm. P3 Professional licenciran svetovalec

Postavi vprašanje

Jurica Ferenčina

Jurica Ferenčina dr. med. spec. družinske medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki