Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Kako izbrati psihološko pomoč?

Tudi terapevti se motijo

Za potrebe raziskovalne naloge sem intervjuvala dekle, ki je zaradi motnje hranjenja pri mladi svetovalki z malo izkušnjami obiskovala poglobljeno edukacijsko svetovanje z nekaj malega vpliva gestalt psihoterapije. Bila sem presenečena, ko sem po nekaj minutah ugotovila, da je dekle skorajda slepa in da kljub slabovidnosti obiskuje zahtevno fakulteto, predtem pa je opravila šolanje na zahtevni gimnaziji. Vprašala sem jo nekaj stvari: ne, nima slepih ali slabovidnih prijateljev. Nikoli ni poznala drugih slepih ali slabovidnih ljudi. No, enkrat se je udeležila srečanja za slepe in slabovidne in, da, takrat se je počutila odlično. Brskala sem naprej in ugotovila, da je bila njena osrednja težava v izraziti socialni anksioznosti. Sploh se mi ni zdelo, da bi šlo pri njej za izrazito motnjo hranjenja, zaradi česar so ji dodelili to svetovalko. In potem svetovalkina zgodba: dekletova socialna anksioznost se je izrazito zmanjšala. Torej je dobila prijatelje zunaj tega kroga? Ne, samo meni se je bolj odprla. Dobro se počuti v moji družbi. Začela je tudi obiskovati skupinsko svetovanje za motnje hranjenja, česar prej ne bi zmogla. Podpiraš to, da se vključuje v krog slepih in slabovidnih? Ne, na to nisem pomislila. Pa bi morala, po mojem mnenju bi morala. Najlažje se je vključiti v krog sebi podobnih. Svetovalka je priznala, da se sploh ni zavedala, da dekle tako zelo slabo vidi.

Za to gre. Tudi terapevti (svetovalci, edukatorji, psihiatri …) se motijo. Nekateri bolj, drugi manj pogosto. Razsežnost človeškega bivanja je prevelika, da bi pomislili na vse različice izkušenj, ki so se vam pripetile. Torej gre tudi za to, da se vi sami odločite, pri kakšnem terapevtu boste poiskali pomoč, če se pač odločite poiskati pomoč.

Ampak najprej, zakaj bi sploh poiskali pomoč? Nekaj primerov:

  • Vaše življenje že dolgo obvladujeta nemoč in žalost; kljub pomoči prijateljev in družine se težave ne izboljšajo.
  • Težko opravljate vsakodnevne dejavnosti.
  • Ves čas vas nekaj skrbi: pričakujete najslabše, pogosto ste na robu …
  • Preživeli ste izrazito travmatično izkušnjo, ki je ne morete preboleti.
  • Kar počnete, je škodljivo za vas ali druge: pijete preveč alkohola, jemljete droge ali ste nenehno v konfliktu z okolico in agresivni.
  • Toda že to, da se vam dozdeva, da potrebujete pomoč, je najbrž zadosten razlog za ta korak.

Ali mi bo pomagalo?

Seveda se takoj zastavi vprašanje: ali mi bo tovrstna pomoč sploh pomagala? Ne morem podati relevantnih informacij, kako je z drugimi oblikami pomoči, obstajajo pa dokazi, da psihoterapija lahko pomaga. Lahko omili depresijo, anksioznost, bolečino, slabost … Čustveno in telesno zdravje naj bi bila tesno povezana; psihoterapija torej lahko izboljša splošno zdravstveno stanje. Obstajajo dokazi, da je večje število psihoterapevtskih srečanj zelo izboljšalo počutje oseb s čustvenimi težavami v primerjavi s tistimi, ki niso obiskovali tovrstnih srečanj. Do 50 odstotkov klientov občuti znatno izboljšanje že po osmih srečanjih, tudi do 75 odstotkov klientov pa po šestih mesecih psihoterapije.

Najprej zaupanje!

Potemtakem ste se odločili, da potrebujete pomoč. Torej ste najbrž v krizi. Že poiskati primernega terapevta se vam utegne zdeti velik korak. Toda to je nujen korak, kajti primeren terapevt je nujen pogoj za dobro okrevanje. Terapevt in klient namreč delata skupaj. Pomembno je, da se ujameta. Terapevtovo znanje, izkušnje in kompetentnost nasploh sestavljajo prvi pogoj, raven vašega osebnega udobja pri delu s terapevtom pa drugega. Izberite terapevta, ki mu zaupate in ob katerem se dobro počutite.

Potem opredelite problem

Toda zahtev, ki jih lahko postavite terapevtu, je vsaj še nekaj. Da jih boste lahko natančno določili, pomaga, če znate dobro opredeliti problem, ki ga hočete rešiti. Vprašajte se tudi, ali morda obstajajo demografske omejitve pri izboru terapevta, ki so ključne za vaše obiskovanje psihoterapije, kot sta denimo terapevtova starost ali lokacija. Ni smiselno, če izrazito fobična oseba obiskuje terapevta v 50 kilometrov oddaljenem kraju, pa naj je ta še tako usposobljen za tovrstne težave.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

strokovna pomoč , psihoterapevt , psihoterapija , psihološka pomoč , gestalt , partnerski konflikt , psiholog , psihološka vprašanja , psihoterapevtska pomoč , socialna anksioznost , terapevtska etika , slabovidnost , psihoterapevtski pristop

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.