Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Otroci in starši


(stran 3 od 3)

Torej:

Spoštovani starši odraslih otrok!

Če vas odrasel otrok v krizni situaciji ne zaprosi za pomoč, ga pustite pri miru! Zadnja stvar, ki jo potrebuje, je občutek, da je s svojimi težavami prizadel še vas, čeprav te nimajo niti najmanjše zveze z vami. Če že morate trpeti, s tem ne obremenjujte dodatno še njega, saj ima dovolj dela z reševanjem svojega problema. Vaše trpljenje je vaš problem!

Če vas odrasel otrok zaprosi za pomoč, imate pravico odgovoriti z da ali ne.

Vso pravico imate, da rečete ne, celo brez argumentov − do preprostega ne. Obe strani sta odrasli. Če odgovorite z ne, vaš otrok nima pravice zahtevati niti pojasnilo. Vi pa nimate pravice "trpeti" ob otrokovih težavah. Lahko mu jih sicer privoščite, ampak to tudi, prosim, zadržite zase.

Če pa se vaš odgovor glasi da, naj to pomeni, da boste otroku pomagali TAKRAT, KO TO POTREBUJE, IN TAKO, KOT POTREBUJE! Ne pa tako, kot vi menite, da je prav! Ali pa otroku ponudite samo tisto, kar po vaši presoji potrebuje! V nasprotnem primeru boste povzročili manjšo škodo, če boste rekli: "Ne, ne bom ti pomagal!"

Obstaja še tretji možni odgovor: "Poskusil ti bom pomagati." Ta je morda še najbolj pošten, če seveda ni povezan s postavljanjem pogojev. Obe vpleteni strani se namreč zavedata, da bodo starši pomagali, če bo to v njihovi objektivni ali subjektivni moči. In nič več. To je pošteno do obeh strani, otrok in staršev.

V nasprotnem primeru se vam, dragi starši, lahko zgodi, da se bodo vaši otroci, ko boste vi potrebovali pomoč, vedli do vas tako, kot se vi v tem trenutku do njih. Pa si tega res želite?

Saj veste, kar se Janezek nauči, to Janez zna.




Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd