Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Odvisnost od interneta


(stran 2 od 4)

»Rizične skupine«

Odvisnost od interneta ni, kot si verjetno predstavljate, v domeni računalniških obsedencev in poznavalcev; z internetom so lahko zasvojeni tako moški kot ženske, ljudje z različno izobrazbo, interesi itn. Na splošno so za takšno odvisnost bolj dojemljivi ljudje, ki so po naravi introvertirani oziroma manj spretni v socialnih interakcijah. Internet je uporaben izhod ali »ventil« tudi za ljudi, ki trpijo za nekaterimi psihološkimi motnjami, kot so tesnoba, depresija, nizko samospoštovanje in strah pred nesprejetostjo, ter za vse, ki trpijo za drugimi vrstami odvisnosti. »Ogrožene« so tudi ženske srednjih let, zlasti gospodinje. Razlaga je preprosta: ko so na internetu, jim ni treba skrbeti za svoj videz, pospravljenost stanovanja itn. − spletni klepet jim daje takojšnjo zadovoljitev, ne da bi se jim bilo treba pri tem razkrivati. Ena od ameriških raziskav je pokazala, da je značilen odvisnik od interneta samski, fakultetno izobražen belec v tridesetih letih, ki za takšno rabo interneta porabi približno trideset ur na teden.

Težave in posledice

Da je pogostost rabe interneta nenormalna, vemo, kadar moti naše siceršnje življenje. V skrajnih primerih se lahko posameznik povsem izgubi v internetnem svetu; ta mu začne narekovati tempo in vsebino življenja, kar ima za neizogibno posledico težave v vsakodnevnem funkcioniranju. Internet lahko slabo vpliva na akademsko, družabno, finančno in poklicno življenje, enako kot to velja za druge vrste odvisnosti. Internetni odvisniki več časa preživijo sami, kar slabo vpliva na kakovost nekoč stabilnega partnerskega odnosa. Zaradi pretirane rabe interneta trpi družinsko življenje, ogroženi so zakoni, saj pride do zanemarjanja gospodinjstva in partnerja. V skrajnih primerih lahko starši, zasvojeni z internetom, celo začnejo zanemarjati svoje otroke.

Kako vemo, da smo odvisni od interneta?

Prvi jasen znak, da se moramo zamisliti nad svojim odnosom do vzporednega internetnega sveta, je zagotovo preokupiranost z internetom: če o internetu razmišljamo celo tedaj, ko nismo za računalnikom, na dopustu in v prostem času. Če v takšnih trenutkih čutimo nezadržno potrebo, da bi sedli za računalnik, vtipkali svoje geslo in se sešli z virtualnimi prijatelji, je nastopil znak za alarm.

  • Zadovoljstvo v življenju nam (pretežno) ponujajo le trenutki, ko smo priključeni na internet; večino preostalega časa smo nerazpoloženi, zamišljeni in raztreseni, razmišljamo pa samo o tem, kdaj bomo znova za računalnikom.
  • Kadar smo za računalnikom, se nas lotevajo mešani občutki krivde in dobrega počutja.
  • (Potencialni) odnosi s tujci, ki jih navezujemo prek interneta, nas vse bolj spravljajo v skušnjavo. Čedalje bolj si želimo spoznavati nove ljudi, čeprav se zavedamo, da je to lahko nevarno, kajti navidezna priljubljenost, ki si jo ustvarjamo v socialnih interakcijah, v nas vzbuja občutek samozavesti in moči (»Kako lepo govori o meni, gotovo se bova odlično ujela«; »Kako dolgo mi že nihče ni rekel, kako pametna sem« itn.). Takšna srečanja so še posebno nevarna, če smo vezani, saj utegnejo pomeniti resno grožnjo partnerski zvezi, zlasti zaupanju, na katerem ta temelji.
  • Ne zmoremo nadzirati rabe interneta (saj ta nadzira nas): pravzaprav imamo ves čas potrebo, da bi bili »priključeni«. Če nam kdo omeji (ali če se skušamo nadzirati sami) zadovoljevanje te potrebe, se pojavijo razdražljivost, slaba volja, depresija in nemir, ki so značilni tudi za obdobje, kadar nismo za računalnikom (bodisi po svoji volji ali proti njej).
  • Internet postane glavna oblika bega pred težavami, izmikanja odgovornosti ali izboljšanja razpoloženja. Neznanci na spletu nas tolažijo, spodbujajo, nam pihajo na dušo ali kako drugače oblikujejo naša mnenja in predstave o resničnem življenju, ki ga zanemarjamo zaradi interneta.
  • Naši poskusi »odvajanja« od interneta so brezupni in čeprav se zavedamo, da tvegamo partnerski (družinski) odnos, izobrazbo, kariero, zaposlitev itn., smo pripravljeni na to tveganje. Droga z imenom internet je močnejša.
  • Kadar smo na internetu, izgubimo občutek za čas, zanemarjamo telesne potrebe, čas za počitek žrtvujemo v korist interneta.
  • Deskanje po spletu nam pomeni več kot druženje z ljudmi, ki so nam blizu. Izgubimo tudi zanimanje za (družabne, poklicne, telesne) dejavnosti, ki so nas nekoč zanimale.
  • Otroški odvisniki od interneta ne spoštujejo pravil glede rabe interneta, ki so jih postavili starši. Kadar se jim kdo poskuša prepovedati ali omejiti rabo interneta, njihovo vedenje postane sovražno.
  • V nekaj dneh do enega meseca po omejitvi (ali prenehanju) rabe interneta se pojavi eden ali več simptomov »abstinenčne krize«: tesnoba, obsedeno razmišljanje o dogajanju na internetu, fantaziranje ali sanjarjenje o internetu, zavestno ali nezavedno simuliranje tipkanja po tipkovnici itn.
  • Kot »odvisnež« od interneta veliko časa namenjamo dejavnostim, povezanim z rabo interneta (preizkušanje novih brskalnikov, zanimanje za novo programsko opremo itn.).
  • Večina naših pogovorov in razmišljanja v vsakodnevnem življenju je podrejena internetu.
  • S prepogosto rabo interneta nadaljujemo, čeprav vemo, da slabo vpliva na naše življenje.
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd