Odvisnost od interneta

Omreženi z medmrežjem

Internet, poleg tega, da omogoča 24-urni dostop do sveta, ponuja raznovrstne oblike komuniciranja in navezovanja stikov – hkrati z anonimnostjo, ki je ena od največjih prednosti in hkrati slabosti spletnega komuniciranja. Zgolj klik na miško zadošča, da vstopimo v drug svet, kjer težave resničnega sveta ne obstajajo in kjer lahko uresničimo marsikaj od tistega, o čemer smo sicer lahko samo sanjali. Lahko smo usodna lepotica, veliki šarmer, zgovoren zabavljač, iskalec partnerja, svetovalec za spolnost. Lahko smo skoraj vse, kar želimo. Toda to nas lahko tudi kaj hitro zasvoji.

Motnja odvisnosti od interneta

Mnenja o tem, ali je pogosta uporaba interneta res nekakšna odvisnost ali ne, si zelo nasprotujejo. Nekateri trdijo, da internet povzroča odvisnost, kadar njegova raba pomeni resno motnjo v vsakodnevnem življenju. Drugi menijo, da ne gre za odvisnost in da prepogoste rabe interneta ne moremo primerjati z, denimo, odvisnostjo od drog in alkohola, kot trdijo nekateri strokovnjaki. Kljub temu je »nenormalna« raba interneta predmet psiholoških raziskav že vse od konca devetdesetih let prejšnjega stoletja. Zaradi dejstva, da število njegovih uporabnikov strmo narašča, poleg tega pa je internet v vsakodnevnem življenju ljudi čedalje pomembnejši, je tovrstna raba v znanstvenih krogih dobila tudi ime: motnja odvisnosti od interneta (angl. internet addiction disorder). Izraz je leta 1995 uvedel Ivan Goldberg in ga primerjal s patološko obsedenostjo z igrami na srečo.

Goldberg je že pred več kot desetletjem govoril o vrsti simptomov tega, kar je poimenoval »patološka raba računalnika«, obsegajo pa:

• drastične spremembe življenjskega sloga,
• opuščanje telesnih dejavnosti,
• zanemarjanje zdravja,
• izogibanje pomembnim življenjskim dejavnostim,
• sprememba spalnega vzorca,
• motnje spanja,
• omejevanje družabnih dejavnosti in druženja ter posledično izgubljanje prijateljev,
• zanemarjanje družine in prijateljev;
• zavračanje tega, da bi posameznik na internetu preživel manj časa,
• želja, da bi imel več časa za računalnik,
• zanemarjanje službe in delovnih obveznosti.

1. Zasvojenost z internetnimi igricami.
   
2. Zasvojenost z virtualnimi odnosi (klepetalnice, forumi itn.).
   
3. Zasvojenost z informacijami; količina podatkov na internetu je tako rekoč neomejena. Nekateri posamezniki so obsedeni z zbiranjem informacij s posameznega področja ter njihovim urejanjem ali kakšno drugačno uporabo.
   
4. Zasvojenost z računalnikom, ki resda ni prava internetna odvisnost, ima pa veliko podobnih lastnosti. Računalniške igrice brez povezave z internetom človeka zasvojijo podobno kot virtualna skupnost.
   
5. Odvisnost od virtualnega seksa. Pornografija je na spletu zlahka dostopna in obsega več oblik, kot so gledanje in preslikavanje pornografskih filmov ter sodelovanje v klepetalnicah za odrasle, ki je še posebno nevarno za mladostnike, itn.

Zakaj internet zasvoji?

Odgovor se skriva v naravi interneta, odločilna pa je zmes komunikacije in zabave. Internet ponuja nešteto možnosti za komuniciranje, na spletu v vsakem trenutku lahko najdemo obliko druženja, zabave ali sporazumevanja, ki nam ustreza: elektronsko pošto, klepetalnice, sisteme za neposredno izmenjavo sporočil in v zadnjem času vse bolj priljubljene bloge (spletne dnevnike). To je tako imenovani socialni vidik interneta; socializacija omogoči navezovanje stikov z drugimi ljudmi, izmenjavo informacij, pomoč, klepet in nabiranje različnih izkušenj, vse to pa utegne voditi v odvisnost. Številni uporabniki interneta s spletnimi prijatelji razvijejo čustvene vezi ter uživajo v vseh vidikih interneta, ki jim omogočajo srečevanje, druženje in izmenjavo idej v virtualnih skupnostih. Te skupnosti ponujajo pobeg iz resničnosti ter iskanje sredstev za zadovoljitev čustvenih in psiholoških potreb, ki so bolj intimne in manj ogrožajoče kot resnični medsebojni odnosi. Nekateri odvisniki od interneta oblikujejo tudi spletne osebnosti, prek katerih spreminjajo svojo identiteto in se pretvarjajo, da so nekdo drug.