Čustveno opismenjevanje: zavist

(Foto: Diana Anđelić)

Naj sosedu crkne krava!

Kot v zgodbi iz Stare zaveze o Kajnu in Abelu, v kateri je Kajn ubil brata Abela, se je tudi Mojca zbala, da jo bodo sošolci simbolično "ubili" zaradi njenega uspeha. Da se to ne bi zgodilo, je postala "povprečna". Njen problem je bil pravzaprav v tem, da se je prestrašila zavisti in se organizirala tako, da je drugim nenehno preprečevala zavist.

Zgodba iz ordinacije

Mojca je poiskala strokovno pomoč zaradi težav, povezanih z zaključkom študija, saj je študirala že kar nekaj let. Čeprav je absolvirala pred nekaj leti, ni mogla opraviti še zadnjih treh izpitov in diplomirati. Med pogovorom se izkaže, da je Mojca zaprta in zelo skromna, vendar zelo inteligentna mlada ženska, ki pove, da se boji "izpostavljanja", razlikovanja od drugih, ljudem se ne mara zameriti ali se z njimi spuščati v spore. Ko sem jo vprašal za tok njenega šolanja, se je pojavila zanimiva podrobnost. Ne samo, da je bila v osnovni šoli odlična učenka, ampak je bila po zaslugi svojih sposobnosti najboljša v razredu. Ko se je konec osnovne šole preselila in zamenjala šolo, se je v novem okolju skušala dokazati kot pridna učenka, ki se trudi in ki zna. V nasprotju s profesorji, ki so jo sprejeli in javno hvalili, so bili sošolci do nje vse bolj nasilni. Nadeli so ji vzdevek piflarka ter jo na različne načine poniževali in zavračali. Takrat je Mojca dojela, da je ne marajo zato, ker je dobra, boljša od njih. Tedaj je sprejela zavestno odločitev, da ne bo več zelo dobra, da se bo manj učila in se zadovoljila s prav dobrim uspehom. In res, ko je začela dobivati trojke in štirice, so jo sošolci sprejeli.

Namesto da bi postala uspešna in nesprejeta, je postala povprečna in sprejeta. Zato se je tudi obotavljala dokončati študij in postati "nekdo". Šele ko ji je analiza pomagala doumeti, da se boji lastnega uspeha, si je Mojca dovolila diplomirati in postati uspešna v svojem poklicu.

Sosedova krava

Številni ljudje mislijo, da je zavist čustvo, ki nastopi, ko si želimo nečesa, kar imajo drugi. Toda zavist ni čustvo do tistega, kar ima drugi, marveč čustvo do drugega kot osebe. Ljudje občutijo zavist, kadar mislijo, da imajo drugi nekaj, do česar niso upravičeni, sami pa menijo, da imajo do tistega, kar ima drugi, enako ali celo večjo pravico. Bila sta torej enaka, nato pa je eden kupil kravo. Zdaj ko ima kravo, ki je ni zaslužil, drugi misli, da je boljši od teh, ki krave nimajo. Torej je krava samo povod za nastanek družbene vertikale. Za vertikalno razliko med tistim, ki je "nižje", ker nečesa nima, in tistim, ki je "višje", ker nekaj ima. Zavist motivira ljudi k vedenjem, katerih cilj je zmanjšanje razlike: bodisi da se drugi spusti navzdol (da sosedu crkne krava) bodisi da se prvi povzpne (kupi tri krave). V prvem primeru pravimo, da je zavest destruktivna, v drugem, da je konstruktivna.

Zakaj tuj uspeh boli?

Uspešna družba bi morala biti sestavljena iz uspešnih posameznikov, to pa onemogoča zavist. Zavist je zelo izrazita v socialnih okoljih, v katerih je uspeh "prepovedan"; ljudje postanejo nasilni do tistih, za katere menijo, da jim je neupravičeno uspelo. Zakaj je tako? Zakaj se ljudje ne morejo veseliti tujega uspeha? Ali se vsaj brigati za svoje reči?


Odgovor na to vprašanje se glasi, da zato, ker tuj uspeh draži zavistno osebo. Ko komu drugemu uspe, se zavistna oseba počuti neprijetno in kar zelení od zavisti. Mnogi ne razumejo, zakaj je tako. Odgovor je v tem, da se ljudje med seboj primerjajo. Če je nekdo v nečem uspešen, se izpostavi. Ko drugi to vidijo, pomislijo: dober je, že takoj zatem pa se primerjajo z njim: boljši je od mene, kar pravzaprav pomeni: slabši sem od njega. Tako jih začetna misel pripelje do sklepa, da so slabi. Enako kot ljudje opazijo, da je kdo zelo dober in mu je uspelo, ne opazijo tega, kako zelo uspešna in dobra je ta oseba, marveč v tem vidijo, kako zelo slabi in neuspešni so sami. Tu je skrivnost pogleda zavistne osebe: ob pogledu na uspeh drugega, jo boli lasten neuspeh.

Članek se nadaljuje »


Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki