Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Ste žrtev čustvenega izsiljevanja?


(stran 4 od 5)

6. »Neobrambno odgovarjanje« − obrambni odgovori na čustveno izsiljevanje:

»Nisem sebičen. Kako mi lahko to rečeš?«
»Prosim, povej mi, kaj je narobe? Kaj sem storil?«
»Kako lahko pomagam, da se boš bolje počutil?«
Takšni in podobni stavki okrepijo čustveno napetost položaja, zato z njimi le še prilivamo olje na ogenj.
Jedro neobrambnega odgovarjanja so stavki, kot so:
»Žal mi je, da si razburjen.«
»Razumem, da na to tako gledaš.«
»Zanimivo.«
»Res?«
»Kričanje/jok/grožnje ne delujejo več in ne bodo nič rešili.«
»Pogovoriva se, ko se boš pomiril.«
»Povsem prav imaš.« (čeprav ne mislite tako)
Pomembno je, da imate te odgovore vedno pri roki in da na pritisk nikoli ne odgovarjate z obrambnim vedenjem ali razlaganjem svoje odločitve.

7. Izsiljevalec kot zaveznik. Ko čustveno izsiljevanje zaide v slepo ulico, je koristno pogovor preusmeriti in sogovornika vključiti v reševanje težave. Prošnja za pomoč, predlog ali podatek lahko odprejo nove možnosti, ki jih niste upoštevali (»Mi lahko razložiš, zakaj je to zate tako pomembno?« »Lahko predlagaš, kako bi rešila težavo?« »Mi lahko pojasniš, zakaj si tako jezen?«), ali pa spodbudite drugo osebo, da si skupaj z vami predstavlja, kako bi bilo mogoče rešiti težavo ali kako bi delovala sprememba (»Sprašujem se, kaj bi se zgodilo, če …« »Sprašujem se, če mi lahko pomagaš najti pot do …«).

8. Menjava. Kadar želite, da bi druga oseba spremenila svoje ravnanje, in hkrati priznate, da bi ga morali tudi sami, je morda na mestu menjava. Menjava ustvari položaj, ko zmagata obe strani, kar vsakdo sprejme veliko lažje kot enostransko zmago. Menjava tudi obide dinamiko, ki nas zadržuje, da bi z nekom razčistili težave – občutek, da so nam storili krivico ter posledično jezo in željo po maščevanju (sprejmemo dogovor, ki ga predlaga druga stran, vendar v zameno pričakujemo opravičilo za grdo obnašanje). Vsakdo naj predlaga svojo mirovno ponudbo. (»Sprejmem tvojo željo, če mi boš končno pomagal rešiti stvar, o kateri sva se pogovarjala.«)

9. Uporaba humorja. V odnosu, ki je v temelju dober, lahko drugo osebo humorno opozorimo na njeno neprimerno vedenje. Humor je zdravilen in povezuje ljudi, oživljanje šaljivih doživljajev pa je lahko sestavni del trdnega razmerja. Kadar izsiljevalca na kaj opozorite s humorjem, se lahko oba sprostita in spomnita, kako uživata v medsebojni družbi – in kako je, kadar sta sproščena.


RAZMISLITE, ČE JE VREDNO?

Na koncu pa ne pozabite, da so za spreminjanje ustaljenega vedenja – izsiljevalčevega in lastnega – potrebni predvsem čas, prizadevanje in vztrajnost. Morda vam bo uspelo – saj smo že na začetku ugotovili, da čustvene izsiljevalce le redko žene zlonamernost. Če pa se na koncu vendarle izkaže, da je preživetje vašega odnosa s čustvenim izsiljevalcem odvisno le od vašega nenehnega popuščanja, se morate vprašati, ali je ta zveza še vredna vaše sreče in zdravja?


METODE/STRATEGIJE ČUSTVENIH IZSILJEVALCEV:

  • Obračanje dejstev: mnenja oblikujejo sebi v prid.
  • Patologiziranje: marsikateri čustveni izsiljevalec zatrjuje, da se mu upiramo samo zato, ker smo bolni/nori, kar lahko zada naši samozavesti poguben udarec.
  • Pridobivanje zaveznikov: kadar izsiljevalec sam ni dovolj učinkovit, pokliče okrepitve: družinske člane, prijatelje in druge osebe, da potrdijo njegov prav in mu pomagajo do uspeha. 
  • Negativne primerjave. (»Zakaj ne moreš biti tak kot …«, »Poglej tega …«), zaradi katerih se počutimo nepopolne. 
  • Razvrednotenje: izsiljevalci z njim dajo žrtvi nasprotujoče si sporočilo (»Nisi dovolj dober, vendar se bom potrudil.«)
Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd