Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Samospoštovanje

Zdrav pogled vase/nase

Sodobna družba, v kateri živimo, od nas pričakuje čedalje večjo neodvisnost. Pričakovanja, da bomo zase naredili več in se hkrati pri skrbi zase manj zanašali na druge, naraščajo. Izpolnjevanje družbenih zahtev, meril in norm ima lahko za posledico razmeroma produktivno življenje; če pa tem zahtevam nismo kos, utegnemo vstopiti v začarani krog, v katerem se spopadamo s pomanjkanjem samozavesti ter popačeno samopodobo in podobo drugih. Posledica tega je nizko samospoštovanje.

Samospoštovanje, natančneje nizko samospoštovanje, je v zadnjem času ena od najbolj priljubljenih psiholoških razlag za vedenjske in socialne probleme. Kaj je lažjega, kot strinjati se s tem, da je omejeno vrednotenje samega sebe razlog skoraj vsake družbene in človekove bolezni, od zlorabe mamil in delinkventnosti do revščine in poslovnih neuspehov? Trg priročnikov za samopomoč in število izobraževalnih programov pa iz leta v leto narašča.

ZNANSTVENE OSNOVE

O tem, kaj je samospoštovanje, v znanstveni skupnosti ni popolnega soglasja, obstajata pa dve prevladujoči mnenji: prvič, samospoštovanje je primarno čustveni odziv oziroma generaliziran občutek o samem sebi, ki je bolj ali manj pozitiven; drugič, samospoštovanje je skupek sodb o primernosti posameznika, ki se izraža prek več razsežnosti, kot so intelektualna kompetenca, socialne spretnosti, zunanji videz itd.

Samospoštovanje vsebuje kognitivne, afektivne in vedenjske prvine. Kognitivni del samospoštovanja nam pove, kako zavestno razmišljamo o sebi, ko primerjamo neskladje med idealom oziroma osebo, kakršna želimo biti, in zaznano samopodobo. Afektivni del samospoštovanja so občutki ali čustva, ki jih imamo, ko zaznamo to neskladje. Vedenjski del samospoštovanja pa se izraža v odnosu do sebe in drugih.

Prav zaradi množice razsežnosti, ki sestavljajo samospoštovanje, je ta pojem tako težko definirati. Dodatno k temu prispeva dejstvo, da ne gre za fiksen pojav; samospoštovanje se s časom in okoliščinami lahko močno spreminja.

KAJ JE TOREJ SAMOSPOŠTOVANJE?

V splošnem bi lahko rekli, da samospoštovanje pomeni to, da o sebi mislimo dobro, da se imamo radi ter da smo prepričani vase in v svoje zmožnosti. Natančneje bi lahko samospoštovanje opredelili kot mnenje, ki ga imamo o sebi.

Samospoštovanje temelji na:

  • našemu vrednotenju samega sebe,
  • delu, ki ga opravljamo,
  • naših dosežkih,
  • tem, kako mislimo, da nas vidijo drugi,
  • predstavah o smislu našega življenja,
  • našemu mestu v svetu,
  • naših možnostih za uspeh,
  • naših prednostih in slabostih,
  • našem socialnemu položaju in temu, kako vzpostavljamo odnose z drugimi,
  • naši neodvisnosti in samostojnosti.
Samospoštovanje je torej zbirka prepričanj ali občutkov, ki jih imamo o sebi, ali našem zaznavanju samega sebe. To, kako se definiramo, vpliva na naše motivacije, stališča in vedenja ter prilagajanje družbi in ljudem.
Članek se nadaljuje »


Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

čustva , družina , samopodoba , vzgoja , samozavest , samostojnost , odpuščanje , samospoštovanje , psihologija , vedenjski vzorci , vzorci iz otroštva , osebnostna rast , neodvisnost , vedenjska motnja

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.