Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Samospoštovanje


(stran 4 od 4)

MED NIZKIM IN ZDRAVIM SAMOSPOŠTOVANJEM

Nizko samospoštovanje, poenostavljeno povedano, pomeni vzdrževanje slabega mnenja o sebi, prezirljiv odnos do sebe ali slabo podobo o sebi. Ljudje, ki se ne marajo, le redko vzpostavijo pozitiven odnos do drugih ali se uspešno sporazumevajo z njimi. K temu prispeva več dejavnikov. Otrok, ki ga nenehno kritizirajo, s katerim ravnajo nepošteno, mu ne dovolijo neodvisnega razmišljanja oziroma delovanja, otrok, ki ni deležen dovolj ljubezni in pozornosti, ki ga negativno primerjajo z drugimi, ponižujejo pred drugimi ter mu vzbujajo občutek manjvrednosti in nezaželenosti, bo med odraščanjem verjetneje razvil nizko samospoštovanje in trpel za občutki neprimernosti. Enako velja za otroke, ki čutijo, da so bili njihovi starši ali sovrstniki nepošteni z njimi. K izgubi samospoštovanja prispevajo tudi nenehni neuspehi ter nenadna izguba moči in položaja; človek, ki nenadoma postane osamljen in izoliran ali ki ga družinski člani ne podpirajo v trenutkih krize, preživlja težke trenutke in izgublja pozitivno samopodobo.

Za ljudi z nizkim samospoštovanjem je značilen specifičen miselni vzorec, ki ga ni težko prepoznati. Takšni simptomi so: negativno razmišljanje, občutek, da jas nekdo opazuje, občutki neprimernosti, čezmerno iskanje potrditve pri drugih, podredljivost in strah pred zavrnitvijo, pomanjkanje iniciativnosti in odločnosti, introvertiranost in nezmožnost enostavnega komuniciranja. Ljudje s temi simptomi se navadno odzivajo na osnovi strahu in tesnobe ter se neuspešno spopadajo z različnimi življenjskimi situacijami. Imajo malo zaupanja v svoje zmožnosti in dvomijo v svojo pravo vrednost. Nenehno se dokazujejo in druge ljudi izrabljajo v svojo korist. Do njih pogosto nastopajo arogantno in prezirljivo. V splošnem jim primanjkuje samozavesti, dvomijo v svojo vrednost in sprejemljivost, zato neradi tvegajo ali se izpostavljajo neuspehu. Namesto da bi prevzeli odgovornost za lastna dejanja, za svoje napake krivijo druge. Posledice so lahko zelo resne: tesnoba, stres, osamljenost in povečana možnost, da se razvije depresija. Nizko samospoštovanje lahko povzroča težave pri sklepanju ter ohranjanju prijateljstev in odnosov, vpliva pa tudi na uspeh na fakulteti in v službi.

Povsem nasprotno velja za ljudi z zdravim samospoštovanjem. Ti so samozavestni, vendar niso prenapihnjeni. Kritika jih ne uniči, s seboj so zadovoljni. Ovire, ki se jim postavljajo na pot, jih ne vržejo takoj iz tira, iz svojih napak pa se znajo in so se pripravljeni učiti. Nimajo potrebe po poniževanju drugih, svoje potrebe in pričakovanja pa odprto izražajo. Ne bojijo se neuspeha in niso destruktivno kritični do sebe, a tudi ne rinejo z glavo skozi zid, da bi se dokazali. Znajo se smejati sami sebi. Včasih resda dvomijo vase, vendar jih občutek lastne vrednosti hitro uravnoteži. To, da imamo zdravo samospoštovanje, torej ne pomeni, da se počutimo popolne, marveč le to, da ne dvomimo nenehno vase.

Pot do zdravega samospoštovanja obsega naslednje korake:

  • Najprej preverite svoje misli in dejanja ter ugotovite, kaj vas motivira. Prevzeti morate nadzor nad svojim življenjem, početi stvari, ki jih imate najraje, in se neodvisno odločati, tako kot se vam zdi v posamezni situaciji najprimernejše. To seveda ne pomeni, da drugih ne smete prositi za nasvet, vseeno pa je pomembno, da ostanete neodvisni.

  • Spopadite se s strahovi in z občutkom ogroženosti. Strah in tesnoba onemogočata jasno razmišljanje in racionalne odločitve. To sta priučena odziva, ki prideta na dan takoj, ko se počutite ogrožene.
  • Pomembno je, da prepoznate in sprejmete svoje prednosti in slabosti ter se zavedate, da nihče ni popoln.
  • Zastavite si stvarne cilje in bodite ponosni na svoje dosežke. Odkrijte svoje talente in jih izkoristite. Zavedajte se, zakaj ste edinstveni in v kolikšni meri prispevate ne le k svoji, temveč tudi k sreči ljudi okrog sebe.
  • Počnite stvari, ki se jih bojite. Sestavite seznam stvari, ki ste jih odlašali zaradi strahu pred neuspehom ali zavrnitvijo, in načrt, kako se jih boste lotili.
  • Sprejmite kritiko – kar drugi pravijo in mislijo o vas, vzemite kot priložnost, da se bolje spoznate in izboljšate, seveda ob hkratnem zavedanju, da je vaše razumevanje samih sebe znatno zanesljivejše od mnenja drugih, saj ti vidijo le delček vas. Ker ste za druge še vedno velika neznanka, vse informacije o sebi, ki jih dobite iz drugih virov, uporabite kot pomembno orodje za širitev obzorja.
  • Urite se v odločnosti. Naučite se postaviti zase, za svoja prepričanja in dejanja, ne da bi bili nevljudni in agresivni. Z odločnostjo se branite pred sebičnostjo drugih.
  • Primerjajte se s pozitivnimi ljudmi. S primerjavo ugotovite, kje ste: če gre drugim bolje, to ne pomeni, da ste nesposobni, ampak to, da se morate, če jih želite dohiteti, še bolj truditi. Z ljudmi, ki so boljši od vas in s katerimi se primerjate, bodite prijatelji, ne sovražniki.
  • Človek z nizkim samospoštovanjem navadno zatira svojo jezo, kar vodi k še večjim frustracijam in nesreči. Jeza je naravno človeško čustvo. Tako kot je nenehno izražanje jeze škodljivo, je škodljivo tudi njeno zatiranje. Najbolje je, da jo sprostite na način, ki ni škodljiv ne za nas ne za druge.
  • Vizualizirajte. Uporabite domišljijo in moč podzavesti, da boste spremenili svoja stališča in vedenje. Predstavljajte si situacije, ki vas spravljajo v zadrego oziroma spodbudijo vaše najbolj negativne občutke, in si zamišljajte, kako bi se z njimi spopadli v resnici.
  • Osredotočite se na svoj uspeh. Pomanjkanje samozavesti je hrana za vaše občutke neuspeha in neprimernosti. Spomnite se minulih uspehov in se vsakič, ko boste uspešni, nagradite.
  • Ne skušajte vedno zadovoljiti drugih. Mar niso vaše potrebe enako pomembne?
  • Odpuščajte si. Pobotajte se s preteklostjo, ki vas muči.
  • Skrbite za svoje zdravje in se ne zanemarjajte.

Predvsem pa: počnite to, kar najraje počnete, sledite svojim sanjam, ne da bi si pri tem nenehno prizadevali biti podobni drugim. Ste unikat; lahko si sicer prizadevate, da bi bili boljši, ne smete pa se kritizirati, če niste tako lepi, uspešni, vitki ali priljubljeni kot kdo drug. Če sami ne boste ponosni nase – kdo pa bo?





Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd