Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Samospoštovanje


(stran 2 od 4)



OD PRVEGA DNE NAPREJ

Vzorci samospoštovanja se začnejo razvijati že zelo zgodaj v življenju. Dojenček, ki se začne kobacati, začuti občutek dosežka, to pa mu krepi samozavest, ki se z vedno novimi uspehi (prvič ponese žlico v usta, nauči se prevračati, hoditi, govoriti …) in s pohvalami staršev še povečuje. Z vztrajnostjo in s poskušanjem, dokler mu nečesa ne uspe narediti, otrok razvija predstavo o svojih zmožnostih in samopodobo, ki temelji na interakcijah z drugimi – sprva pretežno s starši (njihova vloga je ključna pri oblikovanju otrokove zdrave samopodobe), pozneje tudi s sorodniki, vrstniki, prijatelji, vzorniki itd.

Samospoštovanje je potemtakem kombinacija občutkov zmožnosti z občutki ljubljenosti: otrok, ki je zadovoljen s svojimi dosežki, a se ne čuti ljubljenega, ima lahko nizko samospoštovanje, in nasprotno. O zdravem samospoštovanju − ne le pri otroku, temveč tudi pri odrasli osebi − govorimo, ko je doseženo pravšnje ravnovesje med obojim.

Razvoj samospoštovanja pri otroku:

  • Novorojenčki: novorojenčki in dojenčki v prvih mesecih življenja nimajo občutka, da so samostojna človeška bitja, zato nimajo samospoštovanja. Postopno se začnejo zavedati, da so ljubljeni in prikupni, ker nekdo nežno in z ljubeznijo skrbi zanje in jim daje vedeti, da na tem svetu nekaj pomenijo.
  • Dojenčki in majhni otroci: otroci do približno tretjega leta starosti še vedno nimajo popolnega razumevanja samih sebe (primer: če enoletnik stoji na koncu vrvi, ki jo skuša potegniti, morda ne bo umaknil noge z vrvi, saj se še ne zaveda, da sta tako noga kot roki v "njegovi lasti"). Enoletni otrok še ne razume, da mu pripadata celotno njegovo telo in um. Vsakič, ko se nauči nove spretnosti, doda nov kamenček v mozaik svojega občutka sposobnosti. O sebi se uči z učenjem drugih stvari, sebe pa vidi skozi oči staršev. Če ga mama in/ali oče vidita kot posebnega in ljubljenega ter mu to pogosto povesta in pokažeta, bo otrok verjetneje razvil samospoštovanje, in nasprotno.
  • Predšolski otroci: naučijo se, da sta njihov um in telo samo njihova. Imajo notranji občutek varnosti in so zmožni deloma funkcionirati brez staršev. Še vedno se učijo samospoštovanja predvsem v fizičnem smislu, predvsem s primerjanjem z drugimi (kdo je višji, močnejši, hitrejši itd.). 
  • Osnovnošolci: samospoštovanje številnih otrok upade ob vstopu v šolo, kjer se spopadejo z novimi okoliščinami in pravili. Samospoštovanje v osnovnošolski dobi je pretežno povezano s tem, kako dobro otroci obvladujejo šolske naloge, kako uspešni so pri športu, kakšen je njihov videz in koliko prijateljev imajo. Slabe razmere doma, denimo prepiranje ali ločevanje staršev, lahko poslabšajo samospoštovanje, enako velja za težave v šoli, kot sta vrstniško izsiljevanje ali pomanjkanje prijateljev.
  • Najstniki: na najstnikovo samospoštovanje vplivajo telesne in hormonske spremembe, predvsem pa njihov zunanji videz in to, kako mladostnik doživlja svoj videz. Mladi ljudje, ki imajo v življenju zastavljene cilje, imajo navadno manj težav s samospoštovanjem kot drugi, enako velja za tiste, ki imajo razumevajoče in ljubeče družine ter veliko prijateljev.

Ko otrok odrašča, njegovo samospoštovanje niha, se spreminja in prilagaja, na kar vplivajo njegove izkušnje in nove zaznave.

Članek se nadaljuje »


Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd