Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

S čuječnostjo zmoremo več

Doc. dr. Tina Bregant, pediatrinja, fiziatrinja in MAES-terapevtka (levo) in Ksenija Zor, komunikologinja in specializantka transakcijsko-analitične psihoterapije.
Doc. dr. Tina Bregant, pediatrinja, fiziatrinja in MAES-terapevtka (levo) in Ksenija Zor, komunikologinja in specializantka transakcijsko-analitične psihoterapije. (Foto: Aleš Beno)

Meditacija s čuječnostjo spreminja naše možgane. Smo bolj pozorni in osredotočeni, zmoremo več akademskih naporov ter hkrati znamo prisluhniti sebi in drugim. Je mentalni trening, ki spodbuja povezavo med umom in telesom v tem čedalje hitrejšem in večopravilnem svetu.

Kaj je čuječnost?

Tina: Čuječnost lahko opredelimo na več načinov. Gre za nepresojajoče, sprejemajoče zavedanje svojega doživljanja v sedanjem trenutku. V zadnjem času jo razumemo tudi kot specifično usmerjanje pozornosti, ki se ga lahko priučimo. Meni zelo ljuba definicija definira čuječnost kot stanje psihološke svobode, ko je pozornost mirna in hkrati prožna, brez navezanosti na predsodke, določene z lastnim zornim kotom.

Ksenija: Zame osebno je čuječnost tudi to, da si znotraj posameznega dneva vzamem nekaj trenutkov zase, če je le možno v tišini, ko se s pozornostjo obrnem navznoter in preverim, kako sem.

Zakaj bi uporabljali čuječnost?

Tina: Sodobni svet nas peha v različne stiske. Tehnološko razvito, multimedijsko okolje, v katerem ni več mej, rušijo se tudi najbolj intimne meje zasebnosti, je za nas izredno naporno. Gre v bistvu za paradoksalen položaj, ko nas okolje peha v večopravilnost, nenehno hitenje, čedalje večjo učinkovitost in nas zasipa s podatki, vendar pa se odločamo bolje in imamo boljše rezultate v takem okolju samo, če smo se sposobni od njega oddaljiti. In to ponuja čuječnost.

Ksenija: Z vadbo čuječnosti pravzaprav podaljšamo svoj reakcijski čas v položajih, ki so za nas sicer stresni, vendar ne zahtevajo takojšnjega odziva, saj nismo življenjsko ogroženi. Lastnosti, ki sodijo med tako imenovane mehke veščine, postajajo čedalje bolj dobrodošle tudi v podjetjih, pri ljudeh, ki so odgovorni za delo z drugimi ljudmi. S čuječnostjo se lažje skoncentriramo in smo bolj učinkoviti, postanemo bolj pozorni do notranjih procesov, z umirjenim dihanjem pa so naši odzivi veliko bolj prijazni, do sebe in drugih.

Kaj pa otroci?

Tina: Otroci živijo tukaj in zdaj. Ko odrasli vstopamo v stik z otrokom, zlasti majhnim, se moramo zavedati, da vstopamo v svet, ki šele nastaja. Povezave med nevroni nastajajo in izginjajo mnogo hitreje kot v odrasli dobi; otroški možgani še zorijo. Popolna prisotnost otrok tukaj in zdaj, ki je sicer posledica njihovih nezrelih mož­ganov, pa ne vsebuje odrasle – zrele samoregulacije. Če želimo vstopiti v svet otrok, nam razumevanje njihovega delovanja in tudi lastno mojstrenje v bivanju tukaj in zdaj to olajšata.

Pa lahko vadba čuječnosti otrokom pomaga?

Tina: Z vadbo čuječnosti se lahko občutno izboljša življenje otrok in najstnikov. Po najnovejših raziskavah čuječnost prinaša ustreznejše uravnavanje čustev, več družbenih spretnosti, večjo sposobnost za usmerjanje pozornosti, boljši delovni spomin, načrtovanje in organizacijo, kakovostnejši spanec ter večji občutek umirjenosti, sproščenosti in sprejemanja sebe.

Takšni otroci so tudi bolj samozavestni, redkeje jih prevzemajo hromeči občutki in čustva, tako da so tudi manj tesnobni, imajo manj vedenjskih težav in težav z obvladovanjem jeze. Do neke meje izvajanje čuječnosti pri otrocih in mladostnikih tudi zmanjša tesnobnost in depresijo, manj je motenj pozornosti, hiperaktivnosti in impulzivnosti.

Ksenija: Otroci so čuječi sami po sebi. Ko jih denimo kličemo na kosilo, ne slišijo, ker so zatopljeni v igranje s kockami, zato je mnogo bolj pomembno, da mi (odrasli) vadimo čuječnost, kot da jih iz njihovega notranjega sveta trgamo na silo. Ne smemo pozabiti, da otroci z nami, odraslimi, sodelujejo tako, da se odzivajo na naše notranje procese. Tako prej postanejo nemirni, če smo mi nervozni, navadno že veliko prej, kot odrasli to začutimo sami pri sebi.

Kaj se ob meditaciji dogaja v možganih?

Tina: Nevroznanost nam ponuja vpogled v to, kaj se dogaja v možganih ob meditaciji. Usmerjena pozornost in osredotočenje aktivirata območje v zadnjem predelu cingulatne skorje. Predeli, ki so dejavni ob občutjih anksioznosti in strahu, kot so skorja inzule in amigdali, postanejo manj dejavni – z meditacijo jih pomirimo. Ko se vživimo v drugega in postanemo razumevajoči, se aktivirajo področja ob temporo-parietalnem stiku. Občutimo sočutje in naklonjenost. Pozornost na ritem dihanja aktivira dorzolateralni del prefrontalne skorje.

Poleg funkcionalnih sprememb naj bi meditacija vodila v strukturne spremembe v možganih. Pri izkušenih meditatorjih opisujejo povečano količino sivine v Broadmannovem predelu 9 in 10 ter v predelu inzule. To so območja, ki procesirajo zaznavne informacije iz notranjega telesnega kot tudi zunanjega okolja in se aktivirajo ob tem, ko smo pozorni. Količina sivine v amigdali, ki je osrednje jedro za procesiranje strahu, je pri izkušenih meditatorjih manjša. Količina sivine v hipokampusu, ki je osrednja struktura, ki sodeluje pri spominu in učenju, pa se je ob redni in izkušeni meditaciji povečala.

Kako pa čuječnost vpliva na zdravje?

Tina: Pri odraslih najbolj izstopajo promocija zdravja in preventivne dejavnosti pri stresu, zdravljenju kronične bolečine, depresiji in anksioznosti. Najbolj prepričljivi dokazi so na ravni preprečevanja stresa in dovzetnosti zanj ter imunskih funkcij. Podobno je pri otrocih, saj smo v zadnjem času bolj pozorni tudi na vlogo stresa pri njih, pri čemer so dokazani vplivi usmerjene rabe čuječnosti tudi pri otrocih, ki sicer delujejo zdravi (torej brez večjih medicinskih težav), a s spremenjenim delovanjem avtonomnega živčevja, kot so nedonošeni, razdražljivi otroci, otroci z vedenjskimi težavami, pa tudi otroci z medicinsko opredeljenimi motnjami, kot so genetske bolezni, glavoboli in prebavne težave.

Meditativne prakse so pri otrocih pokazale izboljšanje srčno-žilnega stanja in njegove funkcije. Pri afroameriških najstnikih se je tveganje za zvišan krvni tlak zmanjšalo, izboljšala se je funkcija srčno-žilnega sistema, in sicer statistično značilno v primerjavi z mladostniki, ki so bili deležni običajne zdravstvene preventive. V raziskavah čuječnosti pri otrocih in mladostnikih se je poleg tega izkazalo manj absentizma v šoli, manj vedenjskih težav, povezanih s šolanjem, manj napetosti in izražene sovražnosti (nasilja). Meditativne prakse so se izkazale zlasti pri izboljšanju pozornosti in so kot take izjemno koristile otrokom z ADHD, akademskimi in učnimi težavami.

Ksenija: Udeleženci delavnic navadno poročajo o izboljšanju spanja in večji umirjenosti.

PREBERITE ŠE:

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

čuječnost

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.