Dolgo pričakovani dopust, ki je bil vse, kar ste si v letošnjem letu želeli in se je iztekel še bolje, kot ste načrtovali, je minil. Če seveda sodite med tistih 80 odstotkov ljudi, ki si za glavni oddih še vedno izberejo "sezonska" meseca, tj. julij in avgust. Zanje je namreč september mesec, kakršnega smo opisali: poln nostalgičnih spominov, žalovanja za čudovitimi in težko dočakanimi prostimi dnevi, v hujših primerih pa se takšni občutki spreobrnejo celo v blažjo ali hujšo obliko stresa in depresije, ki ju spremljajo razmišljanja o minljivosti, smrtnosti in staranju.

Nič čudnega, da se vrnitve z dopusta (tako kot, presenetljivo, tudi samega dopusta!) boji kar 30 odstotkov ljudi. V čem je torej smisel povprečno enajstmesečnega čakanja, hrepenenja in načrtovanja − zlasti če pomislimo, da je dopust namenjen čustvenemu in telesnemu "polnjenju baterij" −, če pa sploh ni redko, da so te baterije v dneh po dopustu še bolj prazne kot pred njim in navadno potrebujemo vsaj še nekaj dni, da pridemo k sebi in se privadimo ustaljeni rutini?

Podopustniški stres

Podopustniški stres ali podopustniška depresija je povsem običajen pojav, ki mu botruje več dejavnikov:

1. Nujne naloge
Takoj ob vrnitvi z dopusta se, žal, ni mogoče izogniti nekaterim nujnim stvarem, ki se praviloma nakopičijo hkrati in zahtevajo takojšnje ukrepanje. Mednje sodijo:

• Umazano perilo: Sovražnik številka ena, ko odložite potovalke in kakih 90 odstotkov njihove vsebine stresemo pred pralni stroj, je kup perila različnih barv, materialov, pralnih pravil in velikosti. Pred vami so torej najmanj en dan pranja in najmanj dva dneva likanja, v slabšem primeru tudi dodatni stroški za čistilnico.
• Prazen hladilnik: Pred odhodom na dopust v njem najbrž niste pustili nič pokvarljivega torej tudi nič užitnega. Edino, kar vam preostane, če ne želite biti lačni in žejni, je torej odhod v trgovino.
• Prašno stanovanje: Tudi če ste stanovanje pred odhodom na dopust temeljito pospravili, ne mislite, da vas bo takšno tudi pričakalo. Najmanj, kar lahko pričakujete, je s prahom pobeljeno pohištvo.
• Neprebrana pošta: Pred odhodom ste najbrž začasno odročili časopise in revije, morda ste bili celo tako modri in nabiralnik opremili z nalepko, s katero prepovedujete vlaganje oglasnega gradiva, a kljub temu ne morete preprečiti vsaj osnovnega kupčka kuvert, ki ste jih prejemali, medtem ko ste se namakali v morju.
• Neplačane položnice: Pred dopustom ste verjetno poravnali vse zaostale dolgove, toda medtem so se, žal, že nabrali novi. Seveda, mesec je naokrog in spet vas čaka obisk banke neprijetna naloga po dopustu, kjer niste ravno skoparili z denarjem.
• Nadomeščanje zaostalih informacij: Če sodite med ljudi, ki so radi na tekočem z aktualnimi dogodki, a jih na dopustu niste imeli časa spremljati, utegne biti vrnitev tozadevno zelo stresna, saj se boste, ko boste stopili skozi vrata, najprej zakadili v kup neprebranih časopisov (ki ste jih, ker ste jih pred odhodom na dopust odročili, kupili na poti domov), hkrati pa deskali po internetu ter poslušali televizijska in radijska poročila.
• Osebna higiena: Dopust, naj je še tako fantastičen, nikdar ne ponuja udobja in čistoče domače kopalnice. Ob prihodu domov je torej skoraj neizogibno dolgotrajno in temeljito kopanje, piljenje, depiliranje, vtiranje in maziljenje, ki si ga tako dolgo niste mogli privoščiti (to je najbrž tudi edina stvar, ki ste jo na dopustu pogrešali, mar ne?).
• Obveščanje sorodnikov: Ob vrnitvi z dopusta morate vsaj najožje sorodnike, s katerimi ste v rednih stikih, obvestiti, da ste srečno prispeli in da je z vami vse v najlepšem redu. To je lahko, kombinirano s prej naštetimi stresorji, pika na i vsemu hudemu, kar vas čaka po prehitro minuli pravljici.