Frustracije dandanašnjega časa

(Foto: Shutterstock)

Živim v moderni družbi. V družbi, ki je pred dobrim desetletjem postala del »naprednega«, »zahodnega« sveta in takrat so morale vsem mikavnostim leve strani kompasa slediti tudi moje vrednote, navade, načela, kreposti, vrline in slabosti. Nič več Balkana. Nič več tradicije. Nič več tranzicije. Samo še trendi. Trendi, novosti in zapovedi. Naj stvari so tri. A ne le »naj« v pozitivnem, žal tudi v negativnem smislu.


Imam namreč tri velike frustracije. Postale so sestavni del mojega novodobnega življenjskega sloga, zrasle pa so na koreninah nikjer predpisane, a na tihem zapovedane popolnosti. Dandanes je moderno, da si popoln. Da si popolnega videza, da se popolno giblješ in razmišljaš, da si popoln zaposleni, mati, zakonska partnerica, gospodinja, ljubimka, usklajevalka in ustvarjalka. Od mene se torej pričakuje, da bom nadčlovek. Da bom superženska. Izziv, ki se mu ne morem upreti, ali zgolj slaba šala?


FRUSTRACIJA 1:POPOLNO TELO, POPOLN VIDEZ

Nedrček št. 5
Spet je tu poletje in kot vsakič so povsod podobe ženskih teles in njihovih telesnih delov. Prsi za nedrček številka 5, metrske noge, ploski trebuščki in zadnjice kot zrele breskvice namreč prodajajo vse, od hrane, obleke in kozmetike do avtomobilov, vložkov za čevlje in vrtnih palčkov. Ženske revije so polne člankov, ki pišejo o tem, da je treba izgubiti le še tistih nekaj (ali nekaj deset) dodatnih kilogramov in imela bom vse: popoln zakon, ljubeče otroke, nadzemeljski, orgazmični seks in bliskovito vzpenjajočo se kariero.

Hja, žal je res tako, da imajo od vseh industrijskih dosežkov 20. stoletja, ki mi sugerirajo, kaj (naj) mislim o svojemu telesu, največji vpliv množični mediji. Vsakodnevno me zasipajo z izpiljenimi podobami popolne lepote in vitkosti, izpostavljajo me enemu samemu »pravemu« videzu in nehote vsrkavam sporočila, da je takšna lepota norma, ki je celo dosegljiva. Največkrat zlahka, v nekaj korakih, nekaj dneh, največ tednu ali dveh, pa naj gre za izgubo desetih kilogramov, popolno pretopitev maščobnih oblog v mišično maso ali takojšnjo pomladitev za vsaj dvajset let. Zadnja sicer stane polovico moje plače, vendar me tolaži misel na to, da če ni učinkov, vloženi denar celo povrnejo.

Živa barbika bi umrla zaradi podhranjenosti!
Raziskovalci so se lotili računalniškega modela ženske s telesom barbike, katere telo je vzor številnih mladih deklet. Ugotovili so, da bi bil njen hrbet prešibak za podpiranje teže zgornjega dela telesa in njeno telo preozko za vsebovanje več kot polovice jeter in nekaj centimetrov črevesja. Če bi imela resnična ženska mere kot barbika, bi imela kronično drisko in umrla zaradi podhranjenosti.

Kaj torej lahko izgubim?
Pravzaprav nič. Če seveda podležem. Toda misel na to, da vse te lepe, srečne in plastično smehljajoče ljudi iz medijev vidim pogosteje kot svoje družinske člane, me kljub temu frustrira. Zato se skušam postaviti na stvarna tla in si dopovedati, da je neizgovorjena obljuba: »kupite naš izdelek in dobili boste ljubezen, srečo in uspeh, ki ga čakate«, navadna debela laž. Tako kot številni drugi sem se namreč tudi sama že bojevala s tem, da sem sprejela svoje telo takšno, kot je, in vzela v zakup svoje prehranjevalne navade. Toda žal še vedno pridejo obdobja negotovosti in sovraštva do same sebe. Takrat pač saj sem pod kožo vendar krvava! potrebujem potrditev, da videz še ne naredi ženske.

Obsedenci z lastnim telesom ...
Takšno prepričevanje je seveda najpogosteje Sizifovo delo, saj mi z vseh strani še kar vztrajno perejo možgane, da je za zadovoljstvo s svojim telesom najpomembnejša telesna teža. Ta je, če je seveda previsoka, središče nezadovoljstva. Je center moje labilnosti, ultimativni razlog moje frustriranosti, povod vse moje razdražljivosti in glavna posledica mojih nezdravih, kaj nezdravih, škodljivih (saj jih vendar prenašam tudi na druge!) prehranjevalnih navad. Diete so postale družbena zahteva za ženske in s tem tudi zame. Če nisem na dieti, nisem ženska.

... in gibanjem
Enako velja za telesno dejavnost, ki postaja manifestacija mojega nezadovoljstva z lastnim telesom. Nenehno spodbujanje k teku, dvigovanju uteži, poskakovanju in drugačnemu maltretiranju mišic pospešuje mnenje, da dobra telesna pripravljenost pomeni ne le zdravo telo, temveč tudi zdrav duh. Telesna pripravljenost je postala nov moralni imperativ nadomestek za altruizem in dobro delo. Želja po dobrem videzu nadomešča željo po dobrem delu. V tej novi posvetni moralnosti vrednote in ideali lepote ter videza nadomeščajo etične in verske standarde. Poleg tega je telovadba, v kateri sem nekoč uživala, že zdavnaj izgubila status dejavnosti, ki ponuja zadovoljstvo; postala je še eden od načinov, s katerimi manipuliram s svojim telesom. Obsedenost z lastnim telesom je postala ne le moja osebna, temveč družbena obsedenost.

Postali smo narod obsedencev z zunanjim videzom in fitnesom, saj nenehno govorimo samo o bicepsih, tricepsih in ploskih trebuščkih, in to z enakim navdušenjem, kot smo pospremili prve korake človeka na Luno. Na zunaj se bojujemo za svetovni mir, doma pa smo napovedali vojno svoji postavi.

Članek se nadaljuje »


Gregor Kavčič

dr. Gregor Kavčič dr. med. spec. ortopedije

Postavi vprašanje

Zdravka Koman Mežek

Zdravka Koman Mežek dr. med. spec. ginekologije

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki