Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Na lovu za popusti - Pasti ugodnih ponudb


(stran 2 od 2)



Novodobni sveti grali

Spletni portali so novodobni sveti grali, kjer kupci preživijo vsaj eno uro dnevno. Lov na popuste se spreminja v nekakšen vsakodnevni šport, le da po zaključeni aktivnosti ti posamezniki niso v boljši fizični kondiciji, le njihova denarnica je tanjša. Po nekaterih podatkih je obiskovalcev spletišč več kot 30 tisoč na dan! Internet nam res lahko pove, koliko časa nam vzame hoja po Kitajskem zidu (10 mesecev) ali koliko deklet je imel George Clooney (veliko).

Ampak potrošniki preko spleta še vedno ne zmorejo hitro in preprosto primerjati vseh cen. Seveda, zahvaljujoč številnim novim portalom je danes lahko primerjati letalske vozovnice. In precej jasne so cene masla, jajc in sladkorja. Ampak odprtih je še veliko vmesnih področij, piše novinarka Sally Herships, ki je v New York Timesu odgovorna za tržne zadeve. Ni denimo portala za čajne skodelice ali ženske majice. Morda zato, ker tega portala nočejo niti kupci niti prodajalci.

»Mislimo, da hočemo vse dostope, vedeti vse o vsem v prostoru potrošnika,« pravi Kelly Goldsmith, docentka marketinga na Kellogg School of Management na Northwestern University. »V resnici pa je situacija, ko vemo vse o vsem, utrujajoča,« pravi. Še posebej, če kupec raziskuje vse možnosti sam – od novih do rabljenih izdelkov, od lokalnega do nacionalnega, vprašanj garancij ... Preveč informacij, pravi Goldsmithova, lahko bistveno zmanjša kupčev interes za nakupe na sploh. Veliko kupcev še vedno raje nakupuje v živo.

Kupite le, če res potrebujete

Naj vas popusti (pa tudi časovna omejenost ponudbe v stilu: »kdor prej pride, prej melje«) ne napeljejo k nepremišljenemu nakupovanju.

Skrbno preberite besedilo v drobnem tisku in opombe pri ponudbah, ali se morebiti kje ne skrivajo dodatna plačila. Naj vas objavljene fotografije ne prepričajo, da bi se (pre)hitro odločili za nakup. Kupčev vtis o izdelku, ko ga vidi »v živo«, je lahko precej drugačen od vtisa, ki si ga je ustvaril na podlagi fotografije v ponudbi.
Bodite pozorni, kaj obsega storitev.

Z nakupom pri spletnih ponudnikih, ki ponujajo visoke popuste, lahko prihranite marsikateri evro, vendar pa raje ne kupujte pri tistih, ki vas ne seznanijo ustrezno s potrošniškimi pravicami in postopki, če pride do težav.
Svojemu možu sem rada servirala šalo, rekoč: »Danes sem privarčevala 100 evrov. Nisem namreč kupila lepe torbice, ki sem jo videla v izložbi.« Zato kupite tisto, kar dejansko potrebujete, pa naj se sliši še tako staromodno in pokroviteljsko.

Priporočila Zveze potrošnikov Slovenije

  • Bodite pozorni na cene, saj »ugodna« cena ni vedno res ugodna, sploh pa ni nujno najugodnejša. Ne verjemite le napisom, ampak se prepričajte sami!
  • Trgovska blagovna znamka ne pomeni nujno tudi najbolj ugodne cene v skupini istovrstnih izdelkov, kot bi morda pričakovali. Pred nakupom preverite cene preostalih blagovnih znamk.
  • Cenovne razlike med istovrstnimi izdelki so se zmanjšale, ampak so lahko še vedno zelo velike, zatorej pozorno opazujte in primerjajte.
  • Veliko pakiranje ni nujno najcenejše. Presenečeni boste, da lahko primerjava med cenami na kilogram izbranega izdelka v manjšem in velikem pakiranju razkrije, da bo kilogram izdelka v manjšem pakiranju celo cenejši.


Priprava na razprodaje

Verjeli ali ne, tudi na razprodaje se lahko pripravimo. Poglejmo si nekaj osnovnih napotkov, ki bi jih bilo dobro upoštevati, da vas ne zanese.

  • Najprej poglejte v omare! Nemalokrat se namreč zgodi, da boste v njih našli oblačila, ki jih še nikoli niste oblekli. In kar je še huje – oblačilo ima še vedno pritrjeno etiketo s ceno.
  • Skrbno naredite seznam oblačil, ki jih resnično potrebujete. Določite barvo, vrsto oblačila, da v trgovini ne boste v dilemi ali – kar je še huje –, da se ne boste na koncu vrnili domov z oblačilom, ki ga pravzaprav ne potrebujete. Seveda pa morate pred nakupi preveriti, koliko sredstev sploh je na razpolago za razprodaje.
  • Kako se izogniti gneči? Pomembno je, da ste dobro pripravljeni in ne izgubljate časa s pomerjanjem oblačil, ki jih ne potrebujete. Prvi dan se gneči ne boste mogli izogniti. Na razprodajah dobro preverite blago, ki ga želite kupiti, in oblačila pomerite. Verjetno ne želite kupiti blaga z napako.
  • Izberite pravo akcijo in preračunajte v naprej. Izkoristite razprodaje za večje nakupe, saj so najbolj primerne za načrtovane nakupe, kot je denimo športna oprema. Zanjo velja, da so zneski nekoliko višji in zato se splača izkoristiti ponudnikov popust. Vedite tudi, da nizka cena še ne pomeni, da izdelek morate kupiti.


Najcenejši izdelki so čisto spodaj

V medijih in na spletu kar mrgoli svaril kupcem, drugo pa je, koliko lahko vplivamo nanje. Če jih nanizamo le nekaj. Ali ste vedeli, da nad sadjem in zelenjavo pogosto svetijo prav posebne luči? Rdečkasta svetloba nad mesom prav tako poskrbi, da je meso videti očesu privlačnejše. Zgodi se, da cene spreminjajo tudi večkrat dnevno, kupci pa ne preverjajo, ali je popust še tako visok, kot je bil obljubljen v letaku.

Skladbe z 72 udarci na minuto naj bi obiskovalce trgovskih centrov pomirjale, ker v tem taktu utripa tudi naše srce. Zato smo počasnejši ... in kupimo za 20 odstotkov več kot sicer! Pomembno je tudi, kje na policah so določeni izdelki. Čisto zgoraj so tisti za vsakdanjo rabo, v območju oči pa dragi izdelki. Poceni izdelki so čisto spodaj, ker terjajo več telesnega napora. Pa še to, kar ni zanemarljivo: ker je večina ljudi desničarjev, so dražji izdelki na desni.


Vojna cen

Trgovci se ne osredotočajo več toliko na kakovost izdelkov ali svoje posebnosti, ampak je ključni magnet, s katerim hočejo pritegniti pozornost, cena. Trgovci tekmujejo v časovno omejenih prodajnih akcijah, v vzdržnosti pri draženju izdelkov v določenem obdobju (blokirane, zajamčene cene) in tudi v rednih cenah. Vse skupaj meji na cenovno vojno, ki ne prinaša nič dobrega, ne trgovcem ne potrošnikom. Pocenitve se kratkoročno pokrivajo s slabšanjem kakovosti, dolgoročno pa šibkejši trgovci omagajo, konkurenca se razredči in nastane prostor za monopolno dviganje cen.

Oglasi za prehranske izdelke

Številni oglasi za prehranske izdelke so objavljeni vsak dan med 6. in 21. uro. Katerih je največ? Skoraj polovica oglasnega prostora je namenjena oglasom za sladkarije (čokolada, piškoti, pecivo, žvečilni gumi), sledijo pa oglasi za mlečne in žitne izdelke.

Oglasna sporočila za prehranske izdelke pogosto nagovarjajo otroke, saj prav oni v številnih družinah pomembno vplivajo na nakupne odločitve. Slovenija na tem področju orje ledino s smernicami oglaševanja Ministrstva za zdravje. Julija 2016 so bile sprejete Prehranske smernice za oblikovanje pravil ravnanja za zaščito otrok pred neprimernimi komercialnimi sporočili.

V ZPS so izvedli raziskavo, v okviru katere so preverili izpostavljenost otrok oglasnim sporočilom pred uveljavitvijo smernic in po njej. Te se nanašajo na oglase o živilih, ki vsebujejo hranila in snovi (zlasti maščobe, transmaščobne kisline, sol, natrij in sladkor), katerih prekomerno uživanje ni priporočljivo, kar je skladno tudi z enim od ciljev Resolucije o nacionalnem programu o prehrani in telesni dejavnosti za zdravje 2015–2025 in govori o omejitvi trženja živil za otroke, ki niso koristna za zdravje, ter o zmanjšanju oglaševanja energijsko bogatih živil.

Pri nas številni starši zagovarjajo omejitev oglaševanja, saj se zavedajo, kako velik vpliv imajo lahko oglasi na prehranjevalne navade otrok.



Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

nakupovanje , popusti

Povezano

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.