Eksterci: kako pomagati učencem?

Bolj izjema kot pravilo je, da je večina učencev pred zaključnimi eksternimi preverjanji pod hudim stresom. Včasih ta rahel stres povzroči, da se učenci na preverjanjih odrežejo najbolje možno, podobno kot športniki pod pritiskom, vendar za vse stres še ne pomeni izziva. Marsikomu osnovnošolski uspeh in eksterna preverjanja oblikujejo kariero, saj se glede na doseženo število točk lahko vpiše na posamezno srednjo šolo. Pritiski z eksternimi preverjanji se začnejo že februarja, ko učenci pišejo poskusne teste, da si lahko izoblikujejo mnenje o vrsti vprašanj in vrzelih v znanju, ki jih morajo do pomladi še zapolniti.

Nepotrebne napake

Opaziti je, da del učencev že na poskusna preverjanja prihaja v velikem strahu in nasprotno nekateri testov ne jemljejo kaj prida resno. Posledica obojega je, da nimajo primernih pisal (nalivno pero ali kemični svinčnik) ter pripomočkov (ravnilo, šestilo, navadni svinčnik &) in da ne preberejo navodil dovolj natančno, s tem pa po nepotrebnem izgubljajo točke. To pomeni, da napake brišejo s korekturnim sredstvom, ki je prepovedano, odgovor podčrtajo namesto obkrožijo, pri slovenskem jeziku pišejo z velikimi tiskanimi črkami (neustrezno zaradi velikih začetnic), pri geometriji načrtujejo z nalivnikom namesto navadnim svinčnikom in še bi lahko naštevali. Nekaj napak je tako malenkostnih in banalnih, da nemara ne bi bilo povsem nesmiselno izdati žepni priročnik Česa ne smeš delati na ekstercih!.

Izdelajte načrt učenja

Da bodo učenci v obdobju do eksternih preverjanj preostali čas izkoristili čimbolj ekonomično, je najbolje, da si pripravijo urnik in načrt dela. Tak načrt lahko marsikoga reši pred stiskami in hitenjem. Poleg tega načrt ponudi otroku vpogled, da mu je poleg učenja na voljo tudi dovolj prostega časa, ki ga lahko preživi po lastnih željah. Če otrok z učno snovjo ne zaostaja pretirano, si lahko privošči tudi dan brez učenja (na primer sobota ali nedelja), ki ga izkoristi samo za sprostitev (denimo ukvarjanje s športom v naravi). Naj se sliši še tako čudno, dobro načrtovan urnik vedno prihrani obilo časa in tudi živcev.

Kdaj in kje se učiti

Ko se otrok loti učenja, naj bo spočit in poln energije. Nekaterim otrokom ustreza, da se po prihodu iz šole odpočijejo in sprostijo ter se dela lotijo šele pozno popoldne. Spet drugi imajo še veliko zagona od pouka in delo raje opravijo čimprej. V obdobju pred eksternimi preverjanji je šolar že mladostnik, zato mu lahko prepustimo svobodno izbiro pri izbiri obdobja učenja; seveda z rahlimi namigi in nasveti, ki so vedno dobrodošli.

Včasih so starši mladostnikov zbegani in zaskrbljeni, saj si nekateri izbirajo nenavadne ure za učenje. Nespametno se je trdno oklepati pravila, da je glava najbolj spočita zjutraj in dopoldne. Nekaterim otrokom to resda najbolj ustreza, tako da tudi ob koncih tedna vstajajo zgodaj in do kosila predelajo vso snov. Drugi se začnejo učiti šele po kosilu in vse tja do večera. Največ skrbi povzročajo staršem tisti, ki zjutraj dolgo spijo, učiti pa se začnejo šele pozno zvečer in nadaljujejo v zgodnje jutranje ure. Pri izbiri časa za učenje naj se starši ne vmešavajo preveč, dokler ni opaznih težav z ocenami. Mladostnik najbolje pozna svoj bioritem in natanko ve, kdaj bo lahko vsrkal največjo količino znanja in kdaj je najbolj storilen. Nanj ne smete gledati skozi očala svojega učnega sloga. Za neuspehe v šoli ni nujno kriv samo termin učenja. Pomembno je le, da mladostnika naučimo, da je najslabše kampanjsko učenje tako rekoč v zadnjih minutah pred testom , ki v večini primerov ne bo prineslo pozitivnih sadov.

Tudi prostor za učenje naj si mladostnik izbere sam. Večina ljudi za kakovosten učni proces potrebuje nemoteče in mirno okolje. Toda kot smo že omenili, obstaja več učnih slogov in morda ima prav vaš otrok drugačnega. Morda mu ustreza, da med učenjem sedi na balkonu, kjer lahko opazuje mimoidoče, ali pa pri učenju posluša hrupno glasbo. Morda se uči v dnevni sobi, polni ljudi ob prižganem televizorju. Zapomnite si, da mu tega ne smete očitati, dokler ne preverite, kako dobro je osvojil snov, ki se jo je učil. Stereotipi in predsodki o uspešnem učenju naj odpadejo!