Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

*** Show Paged

Skrb za ostarele starše


(stran 2 od 2)



"Sendvič" generacija

Vse naštete dileme odpirajo tudi številne druge težave in včasih se tudi najboljši nameni izjalovijo. Starajoči se roditelj se noče odreči neodvisnosti, obenem pa je očitno, da sam ne zmore več. Želite si, da bi lahko živel pri vas, a doma nimate prostora. Skrbi vas, kako bo taka odločitev vplivala na vaš zakon, otroke, službo, življenje. Tehtate med domačo oskrbo in domom za ostarele, druga možnost pa je povezana z novim problemom finančnim. Prav zato se večina odraslih še vedno odloča, da ostarele starše, ki sami ne (z)morejo več skrbeti zase, vzamejo pod skupno streho svojega gospodinjstva (pa naj je to prostorsko izvedljivo ali ne). To generacijo ljudi imenujemo "sendvič generacija"; izraz je v rabi za odrasle, ki že imajo otroke, za katere morajo skrbeti, hkrati pa skrbijo za ostarele (ali bolne) starše. Stisnjeni so torej med dva niza nasprotujočih si zahtev, gospodinjstvo, ki ga krmilijo, pa je sestavljeno iz (vsaj) treh generacij: otrok, njihovih staršev in starih staršev.


Pod skupno streho s starši?

Odločitev o tem, ali naj se ostareli (bolni) starš vseli pod skupno streho, mora biti seveda odločitev vse družine. Vsi vključeni se morajo pogovoriti o željah, potrebah, pričakovanjih in o možnih težavah ter pri tem ves čas imeti v mislih, kaj takšna odločitev pomeni za odnose s partnerjem in otroci in kakšni so potencialni konflikti. Značilen konflikt izvira iz zamenjave vlog: odrasli utegnejo imeti občutek, da so starši svojim staršem, njihovi starši pa, da jih lastni otroci obravnavajo kot otroke. Tega občutka ne smejo dobiti: čeprav ste lahko staršem osnovni vir čustvene, finančne ali fizične podpore, to še ne pomeni, da jih lahko tudi vzgajate. Zapomnite si, da so tudi oni posamezniki, ki se spopadajo z izgubami prijateljev in sorodnikov, z lastno smrtnostjo, z izgubo smisla, telesne zmogljivosti itd. To, da je pod isto streho starejša generacija, je lahko na drugi strani tudi olajšanje za mlajšo generacijo. Starejši so vir modrosti, izkušenj in ljubezni, kar lahko na otroke prenašajo z igro, pogovorom, nasveti, otroci pa pomagajo vašim staršem ohraniti stik s sedanjostjo in jim omogočijo, da še vedno čutijo smisel življenja. Poleg tega so otroci v generacijsko mešanem gospodinjstvu pogosto tihe priče spremembi družinske dinamike. Ko odraščajo, postajajo del "oskrbnega" sistema, tako čustveno kot praktično, naučijo se požrtvovalnosti in skrbi za stare starše ter z njimi razvijejo poseben odnos.


Meje naj bodo jasne, samostojnosti pa dovolj

Ko se starši vselijo, jasno, a obenem čimbolj taktično, določite hišna pravila ter odgovornosti in meje za vsakega člana gospodinjstva. Vsaka družina ima svojo identiteto in ko se vseli nov, starejši član, se utegne harmonija začasno porušiti, četudi ravnamo skrajno previdno. Otroke poučite, da se morajo do dedka in babice obnašati obzirno in nasprotno: tudi dedek in babica morata paziti, da ne vzgajata vaših otrok namesto vas. Zagotovite tudi, da bo imel vsak dovolj zasebnosti in prostora ter čimprej ugotovite, kako boste odslej ravnali z denarjem: bodo starši prispevali del pokojnine za plačevanje računov, ali boste vse plačevali sami oziroma skupaj s partnerjem?Če želijo starši pomagati pri hišnih opravilih in so za to sposobni, jim to omogočite. Občutek, da so koristni, jim bo dobro del. Spodbujajte jih, naj ohranijo svojo neodvisnost in ostanejo dejavni ter tako koristijo svojemu fizičnemu in emocionalnemu zdravju. In končno, bodite potrpežljivi; nekaj časa bo trajalo, da se bo v gospodinjstvu, po tako veliki spremembi, spet uveljavil normalen ritem.


Možnost konfliktov

Seveda ni izključena možnost medosebnih konfliktov. Zaradi navzočnosti starih staršev utegne biti moteno družabno življenje otrok in omejena njihova osebna svoboda. Morda jim bo neprijetno pripeljati prijatelje domov. Starši lahko postanejo posredniki konfliktov med svojimi starši in otroci, sploh če je zdravje prvih slabše, zato pogosto zapadejo v depresijo, ker morajo zadovoljiti želje vseh in vsakogar, med drugim tudi svojega partnerja, ki je zaradi navzočnosti staršev pogosto (nehote) nekoliko zapostavljen. Če namreč prevzamemo vlogo skrbnikov svojih staršev, smo napačno prepričani, da smo samo mi zmožni nuditi pravo oskrbo. Posledica tega so pogosto stres, utrujenost in nezanimanje za ostale družinske člane in njihove potrebe. Ne dovolimo si tega!


Čas, da vzamemo avtomobilske ključe

"Žal mi je, mama, ampak moram te prositi, da mi daš avtomobilske ključe." To je nekaj najhujšega, kar lahko odrasel otrok reče svojemu staršu; a v nasprotnem primeru so lahko posledice, žal, tragične.

Statistike o starejših ljudeh v prometu namreč kažejo, da so starejši vozniki pogosteje kot drugi vozniki vpleteni v verižna trčenja, pogosto nepravilno zavijajo, prevozijo rdečo luč in stop znak vse to so vse pokazatelji zmanjšane sposobnosti za vožnjo. Statistike tudi kažejo, da bo oseba, starejša od 65 let, huje poškodovana v prometni nesreči in bo bolj verjetno umrla kot mlajša oseba v enakih okoliščinah.

Število nesreč s smrtnim izidom po 70. letu strmo narašča. Glavni razlog težkih prometnih nesreč, ki vključujejo starejše voznike, so bolezni, ki prizadenejo kognitivne sposobnosti, kot so spomin, presoja in razumevanje. Bolezni, kot je denimo alzheimerjeva, so celo krive za večino nesreč, ki jih povzročajo starejši vozniki.

Za večino starostnikov vožnja avtomobila pomeni mobilnost, svobodo in stik z ljudmi. Če jim vzamemo ta privilegij, lahko to pomeni začetek socialne izolacije in popolne odvisnosti od drugih pri prevozu. To je za vsakega odraslega, zlasti za moške, grozljiva misel. Kdaj je torej čas da vzamemo avtomobilske ključe? Že prvič, ko naša ostarela mama v garaži po nesreči oplazi bok avtomobila? Ko med speljevanjem na parkirišču zadene v zadaj stoječi avtomobil? Ko za prehitro vožnjo skozi naselje dobi visoko denarno kazen ali mora celo obiskati sodnika za prekrške?

Preden ukrepate in staršu dokončno vzamete avtomobilske ključe, razmislite tudi, ali na njegove vozniške sposobnosti morda ne vplivajo čustveni pretresi, kot je smrt partnerja ali prijatelja? V tem primeru mu predlagajte, naj ga nekaj časa vozi kdo drug. Če pa obstaja kronični vzorec prometnih prekrškov, kot so vožnja v rdečo luč, prehitra vožnja ali povzročanje škode na drugih vozilih, je vaš roditelj postal nevaren voznik in je čas, da sebe in njega soočite s problemom. Enako velja, če so se mu znatno poslabšale slušne in vidne sposobnosti, če ima katero od kroničnih bolezni ali gibalnih ovir ali če jemlje zdravila, katerih uporaba ovira normalne vozne sposobnosti.



Vam je �lanek v�e�?


Povezano

trstsdsd