Internet spreminja naše možgane

Z uporabo interneta pridobivamo na sposobnosti in hitrosti iskanja informacij, ki so na spletu bogate, široko zajemajoče, raznovrstne in prav to nam daje svojevrstno svobodo, pa tudi možnosti za razvijanje kritične misli.
Z uporabo interneta pridobivamo na sposobnosti in hitrosti iskanja informacij, ki so na spletu bogate, široko zajemajoče, raznovrstne in prav to nam daje svojevrstno svobodo, pa tudi možnosti za razvijanje kritične misli. (Foto: Shutterstock)

Vam je znano, da med branjem knjige, kdaj morda še niti po dveh dokončanih straneh, v roke že vzamete telefon in na hitro preverite elektronsko pošto, prejeto sporočila ali pa pogledate, če se je med tem na družbenem omrežju pojavila, če ne pomembna, pa vsaj zabavna objava, in to med branjem pogosto ponovite? Se morda ob tem spomnite še nekega pojma, ki ga bi radi prav v tem trenutku na hitro preverili na spletnem brskalniku? Vam poglobljeno in dolgo branje ter pozornost brez pogostih prekinitev ni več tako blizu kot včasih in zato zahteva več discipline?


To drži še posebej za delo z računalnikom, kjer se ne tako redko znajdemo pred zaslonom s številnimi odprtimi okenci in tako v kratkih preskokih krmarimo med različnimi vsebinami in opravili: med branjem, pisanjem, iskanjem podatkov, odgovarjanjem na elektronsko pošto, tudi komentiranjem ravnokar objavljene fotografije na družbenem omrežju, celo vzporedno ob spremljanju posnetka nekega predavanja …

To je v veliki meri realnost našega časa, izkušnja digitalnega sveta, v katerem smo se na vseh ravneh vsakdanjika znašli neobhodno povezani z informacijsko in komunikacijsko tehnologijo, s katero pa se pojavlja tudi naslednje vprašanje. Ali zaradi te vse bolj drsimo k vsebinski površnosti, razpršenosti, plitvosti, zmanjšanim kapacitetam pozornosti, nezmožnosti dolgotrajne koncentracije in »skrhanemu« ali bolje k reprogramiranemu spominu? Kaj torej uporaba interneta pomeni za naše kognitivne funkcije in katere kulturne, s tem pa tudi intelektualne posledice nam je ta prinesel?


Ali nas Google poneumlja?

Takose je glasil naslov eseja ameriškega publicista Nicholasa Carra o vplivu interneta na naše razmišljanje, spomin in pozornost, ki je bil objavljen leta 2008 v mesečniku Atlantic Monthly, naslovil pa je pomisleke, strahove in kritične poglede na digitalno resničnost. Temu je sledila še njegova knjiga z naslovom Plitvine: Kako internet spreminja naš način razmišljanja, branja in pomnenja s prevodom tudi v slovenščino, v kateri se je analize razmerja med tehnologijo in človekom avtor lotil še z dodatnimi izsledki in ugotovitvami, podprtimi tudi z nevrološko vednostjo.

Vsaka iznajdba in tehnologija za človeštvo pomeni spremembe, zahteve po prilagoditvi in preobrazbe tako v družbeno-kulturnem kot tudi v intelektualnem in biološkem smislu. Zemljevidi so na primer prinesli opazne posledice za abstraktno vidno-prostorsko mišljenje. Pred njihovim pojavom je orientacija po prostoru temeljila na neposrednih znakih in izkušnjah. Torej na podlagi tega, kar si videl in slišal, z zemljevidi pa si lahko v mislih obhodil svet, si predstavljal njegova razmerja in sestavo, kar pa je vplivalo na razmišljanje in se odtisnilo v intelektualno polje človeštva.

Knjigo, kot pokaže Carr, spremlja še ena temeljna preobrazba v načinu našega delovanja in razmišljanja. Bralca nagovarja, da se k njeni vsebini zaveže za dalj časa in ga usmerja k poglobitvi in osredotočenosti, kar spremlja še globoka predanost, razvijanje kompleksnosti in zanimanja. Čeprav je naš instinkt, da nismo predolgo usmerjeni le na eno stvar, pravi tudi Carr, kar je evolucijsko pogojeno in povezano z zagotavljanjem varnosti.

Prevelika osredotočenost le na eno stvar bi lahko pomenila grožnjo spremljanju morebitnih nevarnosti v okolju. Če torej z branjem knjig razvijamo globoko pozornost in poglobljenost, splet kot intelektualno orodje temu predstavlja popolno nasprotje, saj nas stimulira z motnjami, kratkimi večmedijskimi snovmi, promovira večopravilnost, omogoča žongliranje med različnimi vsebinami, ki jih lahko spremljamo tudi vzporedno.

»Radi imamo, da nas nekaj spodbuja. Prav tako imamo potrebo po novih informacijah, to je bilo nekdaj pomembno za preživetje. Vendar pa vse to prekinja mentalne poti, potrebne za poglobljene konceptualne procese, ki nato vsebine usidrajo tudi v dolgoročni spomin,« v enem od svojih predavanj pravi Carr. V svoji knjigi pa postavi tezo, da smo s spletom izgubili možnosti globoke, dolgotrajne pozornosti, osredotočenosti in poglobitve. Format posredovanja informacij je namreč med drugim tudi ta, ki sooblikuje naše razmišljanje, zaznavo in spomin, ne le vsebine, ki jih prejemamo.

Pa je to nujno tako slabo? Vsakemu tehnološkemu preboju v zgodovini človeštva so sledile tudi spremembe v možganih. Zato vsako intelektualno orodje prinese tudi spremembe v našem razmišljanju.


Sobivanje skakajoče in poglobljene pozornosti

Splet predstavlja eno možnost več, ki jo imamo v življenju, pravi nevrolog, predstojnik katedre za nevrologijo na ljubljanski medicinski fakulteti in predstojnik Kliničnega oddelka za bolezni živčevja na ljubljanski Nevrološki kliniki, Zvezdan Pirtošek. Je dejstvo našega sveta, globalna kultura, ki resda »močno spreminja naše navade, sprejemanja informacij in predstavlja določene reorganizacije v naših možganih.«

Vendar tehnologija sama po sebi ni ne dobra in ne slaba, pomembna je njena uporaba. »Vsaka tehnologija stopi v določeno družbeno-kulturno okolje s prevladujočimi vrednotami in normami, v njem pa je uporabljena na način, da zasleduje določene cilje in interese ter prioritete,« širši kontekst digitalne resničnosti pokaže raziskovalec razmerij med tehnologijo in človekom s Fakultete za družbene vede ter predstojnik slovenske enote mednarodne UNESCO katedre za bioetiko, Toni Pustovrh.

»Veliko je bilo prelomnih trenutkov, ki so spremenili naš pogled na svet, naše možnosti in načine kognitivnega delovanja. Z vsako iznajdbo, s katero smo lahko vložili del svojega spomina izven naših možganov, smo dobili to, kar je danes splet, kjer so v oblaku spravljeni podatki, ki jih tako ne potrebujemo shranjevati sami. Enako, kot je to prinesla knjiga,« je jasen Pirtošek.

S tem lahko razložimo tudi izsledke raziskave, da si podatke, ki smo jih prebrali v knjigi ali reviji, bolje zapomnimo kot tiste s spleta, čemur botruje ravno zavedanje, da jih je na medmrežju namreč mogoče dokaj hitro in enostavno spet poiskati, zato se pri teh niti ne trudimo, da bi jih prenesli v dolgoročni spomin. Ta sodobni pojav je v svoji raziskavi leta 2011 Sparrow poimenoval »učinek Googla« - zapomnimo si, kje informacijo lahko poiščemo, čeprav njene vsebine nujno ne shranimo.


Digitalni svet krepi delovni spomin

Ena od posledic uporabe digitalne tehnologije (s svojimi prednostmi in slabostmi) za naše možgane je zagotovo reorganizacija spomina, ki ga imamo več vrst. Med zavestnimi je delovni, v katerem za nekaj sekund vzdržujemo informacijo, ki bo nato morda prešla v dolgoročni spomin: semantični, ki je za prepoznavanje dejstev in konceptov, ter epizodični, ki hrani dogodke.

»Dosedanji razvoj je šel predvsem v smeri krepitve semantičnega in epizodičnega spomina, za razliko od digitalne tehnologije, ki nagovarja predvsem delovni spomin, saj je ta pri uporabi spleta veliko bolj aktiven,« pojasnjuje Pirtošek. Poudarek namreč v tem primeru ni na tem, da si informacijo zapomnimo, temveč v tem, kako iščemo prave podatke, v tem pa je dejaven delovni spomin, pravi. Resda izgubljamo na kopičenju dejstev in podatkov, vendar pa pridobivamo na sposobnosti in hitrosti iskanja informacij, ki so na spletu bogate, široko zajemajoče, raznovrstne, in prav to nam daje svojevrstno svobodo, pa tudi možnosti za razvijanje kritične misli, je prepričan zdravnik.

Z odlaganjem informacij in znanja na splet ta tako predstavlja širitev naših kognitivnih zmožnosti, prevzema vlogo epizodičnega in semantičnega spomina, ki smo ga do določene mere prepustili zunanjim orodjem. Ta so tako postala del našega uma oziroma njegov podaljšek.
Članek se nadaljuje »


Galerija

Z uporabo interneta pridobivamo na sposobnosti in hitrosti iskanja informacij, ki so na spletu bogate, široko zajemajoče, raznovrstne in prav to nam daje svojevrstno svobodo, pa tudi možnosti za razvijanje kritične misli. Shutterstock

»S sodobno tehnologijo lahko naredimo več, kot bi bil človeški um zmožen sam po sebi. Ne moremo namreč obdelati velikih količin podatkov, ko imamo na tisoče informacij, povezanih v eno omrežje. Tega ni zmožen noben posameznik, niti sto ljudi v interakciji ne more tega opraviti kot ena enota. Pametne naprave nam tako dajejo močno razširjene kognitivne, pa tudi fizične zmožnosti,« vlogo tehnologije izpostavi tudi Toni Pustovrh, raziskovalec s Fakultete za družbene vede, ki se ukvarja z družbenimi posledicami tehnološkega preoblikovanja človeka.

»Informacijske tehnologije ne vidim kot nadomestilo za to, kar smo imeli prej, temveč kot dopolnilo, soobstoj. Eno ne izključuje drugega. To, da bo moral človek v tem najti ravnovesje, pa je izziv, pred katerega smo postavljeni. Vse kritike so zato dobrodošle, vendar naj ne delujejo kot blokade in zastraševanje. Tehnologije se ne smemo bati, lahko nam je v čudovito pomoč. Moramo pa graditi na sebi, da bomo etični in humani ter jo na tak način tudi uporabili,« izpostavlja nevrolog Zvezdan Pirtošek

Vsaka iznajdba in tehnologija za človeštvo pomeni spremembe, zahteve po prilagoditvi in preobrazbe tako v družbeno-kulturnem kot tudi v intelektualnem in biološkem smislu. Zemljevidi so na primer prinesli opazne posledice za abstraktno vidno-prostorsko mišljenje. Pred njihovim pojavom je orientacija po prostoru temeljila na neposrednih znakih in izkušnjah. Torej na podlagi tega, kar si videl in slišal, z zemljevidi pa si lahko v mislih obhodil svet, si predstavljal njegova razmerja in sestavo, kar pa je vplivalo na razmišljanje, se odtisnilo v intelektualno polje človeštva. Shutterstock

Na medmrežju je mogoče informacije dokaj hitro in enostavno spet poiskati, zato se pri teh niti ne trudimo, da bi jih prenesli v dolgoročni spomin – zapomnimo si le, kje informacijo lahko poiščemo, čeprav njene vsebine nujno ne shranimo. Shutterstock

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Lea Lukšič

Dr. Lea Lukšič prehranska terapevtka, nutricionistka, raziskovalka

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki