Inštrukcije: da ali ne?

(Foto: Jupiterimages)

Samopomoč med vrstniki

Ko sem bila še učenka osnovne šole, nihče od mojih sošolcev ni prejemal inštrukcij. Preprosto smo si pomagali med sabo, se dobivali po pouku in si razlagali šolsko snov. Vedno je vsak razložil snov, pri kateri je bil boljši. Nihče od nas ni niti pomislil na drugačne oblike pomoči. V zadnjih letih pa se je pojav inštrukcij zelo razmahnil.

Sprva so si inštruktorja najemali samo srednješolci, pozneje pa tudi učenci višjih razredov osnovne šole. Zdaj je zgodba drugačna. Nedavno sem izvedela za primer, ko osemletni deček prejema inštrukcije.
Veliko ljudi me sprašuje, kaj si mislim o inštrukcijah, vendar se mi zdi, da na to vprašanje ni enega samega odgovora. Vse je odvisno od situacije, otroka in družinskega okolja. Vse več staršev pozne popoldneve preživi v službah. Domov se vrnejo šele zvečer, lačni in utrujeni. Poleg tega se moderne zahteve po izobrazbi čedalje bolj zvišujejo, saj si večina staršev želi, da bi njihov otrok dokončal fakulteto. Tako se starši bojijo otrokove neuspešnosti v šoli in bi storili (plačali) veliko, samo da do nje ne bi prišlo. Pripravljeni so plačevati drage inštruktorje, da z njihovimi otroki predelujejo šolsko snov.

Otroci naj si pomagajo med seboj

Izjemno uspešna je vrstniška pomoč, saj imata od nje koristi obe strani. Otrok, ki prijatelju razlaga snov, bo od tega odnesel neprecenljivo vrednost. Prav tako tisti, ki bo razlago samo poslušal. Tako se otroci in mladostniki naučijo izražati, sodelovati in se sporazumevati. Pri tem morda lahko dobijo tudi predstavo o tem, kaj bi radi počeli v življenju. Zelo dobro se obnese tudi, če otroku pomaga nekaj let starejši prijatelj (bratranec, sestra &). Seveda to zanj ne sme biti prisila ali kazen. Tovrstno učno pomoč je mogoče tudi nagraditi (več privilegijev, obisk kina ipd.) ali pa se otroka sama dogovorita za kako izmenjavo dobrin ali znanja (otrok bo usluge morda povrnil s popravilom kolesa). Če otroku pomaga starejši prijatelj, se bo zanj tudi bolj zavzel, saj se ob njem počuti odgovornega in bolj odraslega.

Ali jih res potrebuje?

Če otroku ne moremo urediti vrstniške pomoči, moramo najprej temeljito premisliti, ali resnično potrebuje inštrukcije. Inštrukcije pridejo v poštev takrat, ko otrok neke snovi resnično ne osvoji dobro in potrebuje vnovično poglobljeno razlago. Vaje in primere bo moral otrok delati sam, najbolje vsak dan ob enakem času. Nekaterim otrokom veliko pomeni, da se starši učijo z njimi, spet drugi tega ne marajo. Ponekod tudi starši ne zmorejo razlagati snovi, bodisi zaradi pomanjkljivega znanja bodisi zaradi prevelike nestrpnosti. Če sta otrok in starš skregana zaradi nepospravljene sobe ali umazane kuhinje, bosta zamero in nemir vnašala v učenje, zaradi česar to ne bo ravno uspešno. Pogosto so lahko dobri pomočniki tudi dedki in babice, ki niso tako obremenjeni z otrokovimi vsakodnevnimi dejavnostmi in se poslužujejo popolnoma drugačnih oblik motiviranja.

Priučena nemoč

Dejstvo je, da prezgodnje pravo inštruiranje otroka lahko privede do tega, da bo razvil nekatere mehanizme priučene nemoči, ki mu bodo vzbujali občutek, da je nesamostojen in bo težko postal odgovoren. Kaj hitro bo začel svoje neuspehe pripisovati slabi inštruktorjevi razlagi, čeprav nemara povsem neutemeljeno.

Izbira inštruktorja

Če otroku že iščemo pravega inštruktorja, moramo biti pozorni na kar nekaj stvari. Dobro moramo poznati otrokove učne težave. Če gre pri otroku za specifične učne težave, je najbolje, da mu poiščemo pomoč izkušenega defektologa ali specialnega pedagoga oziroma starejšega študenta te usmeritve. Nemalokrat se je namreč zgodilo, da otrok kljub visoko izobraženemu inštruktorju ustrezne usmeritve ni pokazal napredka. Gre namreč za to, da mora inštruktor zelo dobro obvladati snov, ki jo bo razlagal, poleg tega pa tudi značilnosti posameznih učnih težav, prilagojene metode razlage in poučevanja ter didaktične pripomočke. Pomembno je, da je vnovična razlaga posredovana ustrezno otrokovi stopnji razumevanja. Spomnim se namreč, kako mi je neki znanec pred leti razlagal, da deklica, ki jo je inštruiral, kljub dvajsetim računom še vedno ni razumela načina reševanja. V resnici je problem tičal v njegovem nepoznavanju težav pri računanju in temu ustreznih metod poučevanja. Pogosto so lahko zelo dobri inštruktorji osebe, ki so tudi same imele težave pri učenju, saj so strpnejše in otroka naučijo kompenzacijskih veščin, ki so jih razvile same.

Odkrijte težave

Če določen del družinskega proračuna namenimo inštrukcijam, bodimo prepričani, da bodo padle na plodna tla. O inštruktorju moramo povprašati tudi otroka, ki je največkrat najboljši kritik, saj bo kaj hitro ugotovil, ali se inštruktor zna spustiti na njegovo raven ali ne. Vsekakor prvi, drugi in tretji cvek še niso nujno alarm za inštrukcije, kajti vzrok težav morda tiči popolnoma drugje.

Roman Paškulin

dr. Roman Paškulin dr. med. terapevt medicinske hipnoze


Postavi vprašanje

Sonja Kapun

Sonja Kapun dr. med. spec. interne medicine

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki