Jeza: kako spreobrniti jeznoriteža

(Foto: Jupitrimages)

K pripravi tega članka je botroval eden od "tistih" dni avtorice. Saj veste, kako gre z večjimi ali manjšimi variacijami takole: začne se navsezgodaj, ko se "zabaše" že na prvem semaforju. Voznik pred vami se (seveda, tako kot še kakih petdeset drugih) nekaj minut ne premakne naprej in že je vse narobe. Sledi neizogibno sopihanje, zavijanje levo in desno, zaradi česar se kolona seveda ne pomika prav nič hitreje, in v skrajni fazi sikanje "tistih" besed skozi zobe.

No, do službe seveda skoraj vselej prispete pravočasno a že na prvem sestanku se vam vnovič dvigne adrenalin. Sodelavec, ja, prav tisti, na katerega ste besni polovico vsakega delavnika, vam pred vsemi in povsem ravnodušno ukrade idejo. Tisto, za katero ste porabili toliko časa in bili nanjo tako ponosni! Šok. Bes.

Med malico odvihrate v bližnjo trgovino. Naj vas potolaži vsaj sendvič. Minuta. Dve. Tri. Dvigala še vedno od nikoder. Besno bobnate s prsti po torbici in se naposled prerinete med deset lačnih, preznojenih, po različnih parfumih in kolonjskih vodah dišečih teles. Kako jim je uspelo prav zdaj, in to vsem hkrati, vstopiti prav v to dvigalo? Nadaljevanka sledi v trgovini: na povsem navaden sendvič čakate deset minut, saj sodelavka pred vami kupuje še za pet kolegic in kolegov. Pred blagajno prebijete še dodatnih petnajst minut; dela namreč samo ena od šestih. Mladi par s kričečim dojenčkom pred vami ima zvrhan voziček po vašem mnenju povsem nepotrebne krame, z nakupom katere bi menda lahko počakala do večera. Želite plačati s kartico transakcija zavrnjena. Okej. Gotovina je. Vsaj to. Takoj ko pridete v pisarno, pokličete izdajatelja kreditne kartice. Odtipkate šestnajstmestno številko in dekliško ime svoje matere, se prebijete skozi pet menijev in tri podmenije ter nazadnje slišite: "Oprostite, vsi operaterji so zasedeni ..." In tako naprej do zasluženega sesutja v posteljo.

Ja, to je tisto, čemur rečemo slab dan. A se je, kot je razvidno iz uvoda, komaj dobro začel! In bolj ko je naše življenje zapleteno (z več ljudmi in situacijami ko imamo opravka), več okoliščin nastane, ki nas lahko vržejo iz tira. Jeza in njene "sestrične" razdražljivost, nepotrpežljivost, privoščljivost ... so stalne spremljevalke našega emocionalnega ustroja. S tem ni pravzaprav nič narobe; jeza je naravno, zdravo čustvo, ki se pojavi, ko začutimo, da nas napadajo ali kritizirajo ali da stvari ne potekajo tako, kot smo želeli. Problem nastane, če jeze ne moremo več nadzorovati ali jo projiciramo na nedolžne žrtve.

BRANJE MISLI
Zanimiv fenomen, povezan z jezo, se imenuje "branje misli": kadar se nekdo obnaša neskladno z našimi "pravili", se zavestno odločimo, da poznamo njegove motive. Odločimo se, da znamo brati njegove misli. Na primer: ko nas prehiti avto, se razjezimo, ker "vemo", da nas voznik podcenjuje in misli, da je nekako boljši od nas. Če kdo zamudi na sestanek, se razjezimo, ker "vemo", da nas ne spoštuje. Če nas družinski član narobe razume, se razjezimo, ker "vemo", da to počne namenoma. V takšnih primerih se niti ne potrudimo, da bi drugega človeka vprašali, kaj v tistem trenutku v resnici misli ali čuti. Zakaj bi ga le? Sami se namreč odločimo: če bi mu bilo res mar, če bi nas cenil ... bi živel skladno z našimi pravili ali bi vsaj "moral" vedeti, da nas njegovo vedenje vznemirja, in tega ne bi počel.
Članek se nadaljuje »


Nastja Lazar

Nastja Lazar dr. med. spec. dermatovenerologije

Peter Topić

Peter Topić univ. dipl. soc. del., TAP, CSAT zasvojenost s seksualnostjo, seksualna anoreksija, druge nekemične zasvojenosti, čustveni incest

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki