Portal Viva za optimalno delovanje uporablja piškotke. Ali se strinjate z njihovo uporabo?


Strinjam se     Več o piškotkih »

Skrij
< >
 

 

A- A A+

Obsesivno-kompulzivna motnja

Po definiciji je glavna značilnost obsesivno-kompulzivne motnje doživljanje ponavljajoče se obsesije in/ali kompulzije, ki so miselni ali fizični postopki, s katerimi človek ublaži tesnobo, ki se poraja ob obsesijah.
Po definiciji je glavna značilnost obsesivno-kompulzivne motnje doživljanje ponavljajoče se obsesije in/ali kompulzije, ki so miselni ali fizični postopki, s katerimi človek ublaži tesnobo, ki se poraja ob obsesijah. (Foto: Shutterstok)

O tem, kaj je obsesivno-kompulzivna motnja (OKM), smo se pogovarjali s klinično psihologinjo Aleksandro Meško iz zasebne psihološke svetovalnice Persona.
Po definiciji je glavna značilnost obsesivno-kompulzivne motnje doživljanje ponavljajoče se obsesije in/ali kompulzije, ki so miselni ali fizični postopki, s katerimi človek ublaži tesnobo, ki se poraja ob obsesijah. Obsesije so vsiljive misli, predstave ali impulzi. Vsiljiva misel je, ko nenadoma človek dobi notranji impulz, da bi sodelavca udaril ali pljunil, denimo. Ali pa, ko vernika sredi maše prešine predstava oziroma misel, da bi imel spolni odnos z devico Marijo. Ali ko mlado mamico med igro z majhnim otrokom preplavi predstava, da bi otroka porinila čez ograjo.

»Ko človek doživi zanj popolnoma nesprejemljivo misel, praviloma postane močno tesnoben, saj imajo nekateri ljudje prepričanje, da se bo misel kar uresničila, zato se samega sebe ustrašijo. Postanejo tesnobni in če se to zgodi večkrat, začnejo razvijati zaščitne ali obrambne mehanizme. Ti so lahko zelo različni, skupen cilj pa jim je obvladovanje tesnobe. Eden od teh načinov obvladovanja je, da tak človek razvije posebne postopke, bodisi miselne bodisi fizične,« razlaga sogovornica in za primer navede človeka, ki si v želji, da zmanjša tesnobo, ki ga preplavi, reče, da bo preštel do svoje srečne številke, kar bo zagotovilo, da bo »vse v redu.«


Štejte do 21

Ko začne človek ponavljati take bolj ali manj kompleksne miselne (ali fizične) postopke, imenovane kompulzije, postanejo avtomatizirani in posledično lahko zelo intenzivni ter zapleteni. Poglejmo primer dekleta, ki si tesnobo zmanjšuje tako, da mora prešteti do 21, vmes pa se mora izogniti vsem zanjo nesrečnim številkam. Šteti mora hitro in če se vmes zmoti, mora začeti znova od začetka. To jo lahko povsem prevzame, poleg tega pa zahteva veliko časa ter vpliva na njeno življenje, saj ne bo odnehala toliko časa, dokler ne bo zadovoljivo preštela do 21. Po njenih lastnih merilih, seveda.


Različni načini obvladovanja

Načinov za obvladovanje obsesij ali tesnobnih misli je veliko in so različni. Eden od njih so že omenjene kompulzije ali postopki, ki so lahko vidni navzven ali se odvijajo v očem skriti psihi. Postopkov je zelo veliko (glej okvir), med pogostejše pa sodijo čiščenje, pretirano umivanje rok, preverjanje, ponavljanje gibov, urejanje in brezhibno zlaganje ali pa preskakovanje črt, hoja po vsaki drugi ploščici, dotikanje roba mize, štetje do določene številke, preden se odprejo vrata, ponavljanje branja stavkov ali besed …

Seznam je v resnici neskončen, skupna pa mu je želja po obvladovanju notranje napetosti, ki jo rodi tesnoba. Človek, ki jo doživlja, se želi predvsem pomiriti, to pa dosega z dejanji, ki se drugim ljudem lahko (in praviloma se) zdijo čudaški, absurdni, predvsem pa nepotrebni. Kot denimo mama, ki svoje otroke enkrat na teden okopa z razkužilom, saj ne prenese misli na to, da bi bili njeni otroci gostitelji raznih klic in bakterij. Ali pa človek, ki si roke v strahu pred okužbami z različnimi bakterijami umiva oziroma kar drgne toliko časa, dokler se ne površini ne pokaže kri. Tudi čiščenje banje tako dolgo, da iz oči začnejo teči solze zaradi agresivnega čistila po prav vsaki uporabi kadi verjetno ni prav splošno razširjeno in običajno početje.

Ali pač; za nekoga, ki ga prevzame obsesija, da bo okužil svoje otroke z bog si ga vedi katero hudo boleznijo, če se bodo kopali v »umazani« kadi, je prav opisani postopek tisti, ki ga osvobaja. A seveda le za kratek čas, saj ga bo njegov strah znova in znova gnal v kompulzivno čiščenje. Ali še kaj drugega, saj so ti rituali in postopki le redko v ednini. Bolj običajno in pogosto je, da se prepletajo. Tako denimo ni nič neobičajnega, če gospodinja, ki tako zagnano (oziroma kompulzivno) čisti svoje stanovanje, da bi lahko jedel s tal in toaletne školjke, ob tem tudi pazi, da so vsi okraski na policah postavljeni v ravno črto, vaze so v natančno določeni geometrijski sredini mize, majice v omari pa zlikane na rob in zložene po barvah in seveda v milimeter natančno nevidno linijo. In v vazo vedno da točno določeno število cvetlic; ena premalo ali preveč bi jo pahnila v nemir in povzročila tesnobo, kar bi se zgodilo tudi, če bi bila namizna lučka, spolirana do sijaja, obrnjena s šivom na pokrovu naprej in ne k steni.


Tesnoba, pojdi proč

In kaj bi se hudega in groznega zgodilo, če bi se človek, ki kompulzivno čisti ali ki preskakuje dve ploščici ali se mora trikrat dotakniti mize, preden vstopi v sosednjo sobo, za spremembo odrekel svojemu ritualu? Navzven čisto nič, četudi si OKM-jevci pred izvajanjem svojega rituala vselej rečejo ali ukažejo, da morajo ritual izvesti zato, da bo potem »vse v redu«. Potemtakem bi moralo biti »vse narobe«, če bi se ritualu izognili ali ga ne bi izvedli pravilno (glede na lastna pravila). A kot rečeno; četudi bi ritual izpustili ali se med njim zmotili, se navzven v resnici ne bi zgodilo prav nič pretresljivega. Nihče v bližini še opazil ne bi kakršnega koli konca sveta.

A človeka, popolnoma preplavljenega z rituali obsesivno-kompulzivne motnje, bi zajela nemir in huda tesnoba in razmišljal bi le še o tem, kako čim prej z naslednjim ritualom, pravilno izvedenim, seveda, izničiti učinek pravkar spodletelega. Si lahko predstavljate, kako naporno in že na meji izčrpavanja je to nenehno ponavljanje miselnih in stvarnih dejanj, ki lahko postanejo tako močna prisila, da jim človek prilagodi vse svoje življenje?


Vzroki obsesivno-kompulzivne motnje

Vzroki za razvoj obsesivno-kompulzivne motnje običajno tičijo v naši osebnostni strukturi. Kot pravi Aleksandra Meško, so za razvoj obsesivno-kompulzivne motnje, ki sodi med anksiozne motnje, pomembne naslednje osebnostne lastnosti: izredno visoki moralni standardi, pretirana samokritičnost, perfekcionizem, pretirana odgovornost in zanesljivost, pogosto tudi pretirana skrb za druge, visoka zahtevnost do sebe na področju storilnosti in rezultatov. Vse to je povezano s slabo samopodobo, v kateri človek samega sebe kot vrednega doživlja in se sprejema samo, če je odgovoren, priden, popoln. Če ni tak, misli, da je kot oseba zanič.

Pri razvoju OKM v ospredje prihajajo ravno naštete lastnosti, pojasnjuje sogovornica in dodaja, da nam v vsakdanjem življenju predstavljajo velike težave. Če hoče človek ves čas delovati na najvišjih zahtevnostnih obratih, če od sebe ves čas pričakuje le najboljše, če želi vedno biti učinkovit, prijazen in sprejemljiv za druge, si s tem postavi izredno visoke zahteve, ki ga lahko vodijo v tesnobo in stres. Ko se tesnoba pojavi, začne iskat načine, kako bi jo ublažil ali se je znebil. Od tam pa do najrazličnejših načinov obvladovanja, tudi kompulzivnega vedenja, je kratka pot. In ko določene načine obvladovanja tesnobe ponavlja, se sklene začarani krog. Če bo ukinil postopek, s katerim blaži tesnobo, je seveda logično, da bo tesnoba narasla. Zato postopke ponavlja v nedogled, dokler niso tako močno usidrani, da jih ne more več prekiniti.


Odpravimo jo s terapevtovo pomočjo

OKM je resna motnja, ki lahko traja vse življenje. Kot pravi sogovornica, se lahko ves čas stopnjuje, ni pa nujno. Vsekakor pa velja, da se je človek le težko ozdravi sam. Četudi se zaveda svoje motnje, četudi vidi, da mu vzame vse več časa in mu rituali, ki jih je iznašel za to, da bi si z njimi olajšal tesnobo, v resnici tesnobo le še povečujejo, zato se jim želi odpovedati, pa te odločitve ni tako lahko udejaniti tudi v praksi. Le redkim uspe brez terapevtske pomoči. »Človek si na eni točki reče, ukinil bom rituale in morda mu za nekaj časa to tudi uspe, potem pa pride stresna situacija in gre spet na stari tir in v preverjene načine blaženja tesnobe. Najboljše rezultate dosegamo z vedenjsko-kognitivno terapijo. Seveda pa je uspeh zdravljenja odvisen od sodelovanja in motiviranosti pacienta ter izkušenosti terapevta. Zdravljenje je v vsakem primeru kompleksno, saj sočasno delamo tako na ukinjanju ritualov in dajanju opore pri premagovanju tesnobe kot na strukturi osebnosti,« razlaga Aleksandra Meško.


Vrste obsesij:

  • vsiljive misli z agresivno vsebino (npr. impulz, da bi nekoga poškodovali)
  • vsiljive misli s seksualno vsebino (npr. impulz, da bi koga seksualno zlorabili)
  • vsiljive misli z religiozno vsebino (npr. impulz, da bi naredili nekaj bogokletnega)

Vrste kompulzivnega vedenja:
  • umivanje in čiščenje
  • preverjanje
  • ponavljanje
  • štetje
  • urejanje
  • miselni rituali …

Vam je članek všeč?


Išči po ključnih besedah

obsesivno kompulzivna motnja

Dodajte svoj komentar

Komentiranje člankov je omogočeno le prijavljenim uporabnikom.

Prijavite se v portal ali se brezplačno registrirajte.