Preplašen otrok v zlomljenem odraslem

(Foto: Jupiterimages)

Kako do duševnega zdravja?

Krivice in travme so sestavni del življenja. Čeprav jih ne moremo pozabiti, lahko njihovo bistvo razumemo, jih predelamo in se od njih čustveno odmaknemo. To je po mnenju strokovnjakov edina zanesljiva pot iz ujetništva čustvenih bolečin, ki izhajajo iz nenehnega podzavestnega podoživljanja travm iz otroštva in ki vplivajo na nastanek številnih depresivnih in nevrotičnih stanj pri odraslih ljudeh.

Psihiatri že dalj časa opozarjajo na skokovito rast števila duševnih motenj pri odraslih. Trdno duševno zdravje naj bi bilo v zahodnih državah prej izjema kot pravilo. Čedalje več ljudi se zateka v psihiatrične ordinacije zaradi ponavljajočih se depresivnih stanj ter težjih ali blažjih oblik nevrotičnosti, občutij tesnobe, praznine, manjvrednosti ... Dejstvo je, da je trpljenje sestavni del človeške narave in da se mu ne moremo v celoti izogniti.

Toda ni res, da nas vsako trpljenje bogati z novimi izkušnjami in z zrelostjo, tako kot vsaka čustvena bolečina ne prispeva k osebnostni rasti. Čustveno trpljenje, ki nas hromi v vsakodnevnem življenju in nas odvrača od ustvarjalne samouresničitve, nima nobenega smisla; to je nesmiselno trpljenje, nekakšna odvečna prtljaga, ki ovira naš obstoj. Zato ga moramo prepoznati, analizirati in se ga znebiti, poudarjajo strokovnjaki. Da bi to lahko storili, moramo razumeti njegov izvor. Poglobiti se moramo v svojo zgodovino in odkriti dogodke, ki so nas kot otroka še posebno zaznamovali in v nas pustili neizbrisne sledi.

Premagani bojevnik

Čeprav je stroka že v minulem stoletju ugotovila povezanost med doživljaji v otroštvu in vedenjskimi vzorci odraslih ljudi ter dokazala, da je izvor številnih duševnih motenj v človekovih najnežnejših letih, se še vedno premalo zavedamo posebnosti psihološkega življenja otrok. Če bi se jih, številni starši zagotovo ne bi povzročili tako globokih brazgotin v nežnih dušah svojih otrok, katerih svet je povsem različen od sveta odraslih. Zato velja opozoriti na nekatere najpomembnejše ugotovitve, ki nam pomagajo laže razumeti naše lastno doživljanje - tako v otroštvu kot v odrasli dobi.

Otrok je v celoti izročen staršem, brez možnosti samoobrambe in postavljanja jasnih meja med njim in okoljem. Vse dobro, kar se mu zgodi, sprejema kot potrditev svojih sposobnosti, kot izraz samega sebe. Iz prejete starševske ljubezni ustvarja ljubeče, varno jedro, ki je temelj njegove življenjske moči in občutja polnosti. Srečen otrok čuti, da je dober, da osrečuje ljudi, ker je ponotranjil njihovo ljubezen. Otrok sproščeno pokaže, kdo je, če se lahko izraža brez previdnosti, brez prisilnega prilagajanja in če je njegovo izražanje nekomu pomembno. Otrok s tem občuti, da je njegova narava pomembna, ljubljena. Če se otroku zgodi kaj hudega, bolečega, to razume kot izraz sovražne sile, ki je v njem samem, sebe pa občuti kot mehanizem, ki proizvaja bolečino.

Nesrečen otrok ima občutek, da je slab, da onesrečuje druge, saj je sovražnost in zlonamernost okolja ponotranjil in prevzel kot svoje bistvo. Pri tem velja poudariti, da je nasilje nad otrokom vse, kar uničuje njegovo srečno občutenje sebe in sveta - to velja tako za telesno nasilje kot za različne oblike verbalnega nasilja, psihološke zlorabe in zanemarjanja. Poleg tega v otroku, ki je izpostavljen različnim oblikam trpljenja, poteka hud notranji konflikt med sovraštvom do staršev, povzročiteljev krivic, in močjo navezanosti nanje, ki izhaja iz njegove nebogljenosti. Ta čustva povzročijo ločenost od staršev in ga pahnejo v notranjo samoto. Prav ta konflikt in iz njega izhajajoča bolečina je izvor najglobljih čustvenih stisk. Namesto pristne identitete, ki pomeni odprtost za lastne nagibe, človek razvije zamorjeno identiteto, v katere temelju je občutje brezupne življenjske poraženosti.

Strta samopodoba

Otrok, ki preživi otroštvo v sovražnem, neodzivnem okolju in notranji samoti, ob odsotnih ali čustveno hladnih in zavrtih starših, je tuj samemu sebi; odpove se najgloblji komunikaciji s seboj. Strokovnjaki poudarjajo, da otroka veliko bolj kot posamezni travmatični dogodki ogroža neprimerno splošno vzdušje, v katerem odrašča, saj ga prizadeva na vedno isti način. Zlasti pomembno je obdobje med četrtim in šestim letom, ko se otrok zave svoje vloge v življenju, svojega pomena in veljave v očeh drugih.

V otroku, ki se čuti neupoštevan, ki živi v brezbrižni okolici, se razvijeta strah pred zapuščenostjo in občutek ogroženosti, ki mu nikoli ne bosta dovolila, da bi izrazil svojo resnično notranjost. Zato tak otrok razvije posebno obliko obnašanja, posebno vlogo, s katero se kaže ljudem, da bi povečal zanimanje zase. Ne obnaša se več naravno. Notranja praznina, razkorak med resnično vsebino in igrano vlogo, je vzrok za osnovno motenost, v katere ozadju sta pomanjkanje zaupanja vase in občutek manjvrednosti.

Še posebno razdiralno učinkuje grobo oviranje otrokovih poskusov, da bi se podjetno uveljavil v svojem okolju; enako velja za nasilno podrejanje in sramotitev, ki ju otrok doživlja kot ponižanje. Tak odnos staršev vodi k zlomu volje ter temeljnemu nezaupanju do sebe in svojih nagibov. Zlom volje pomeni razočaranje otroka nad samim seboj, to pa lahko pohabi voljo do te mere, da otrok ne najde več poti do vzvodov zdrave volje in osebnega dostojanstva.

Nad to ugotovitvijo bi se morali še posebno zamisliti Slovenci, saj je za mnoge slovenske starše značilen vzorec vzgoje, ki temelji na nečastnem podrejanju otrok. Starši se pogosto ne zavedajo, kako pomembno je ohraniti in negovati otrokovo samozavest, podjetnost in temeljni občutek lastne vrednosti. Rezultat take vzgoje so pasivni, nepodjetni ljudje s strto samopodobo, nesuvereni posamezniki, ki so lahek plen manipulacij, saj nenehno iščejo vzornike in instant odrešitve zunaj sebe.
Članek se nadaljuje »


Mirjam Toporiš Božnik

mag. Mirjam Toporiš Božnik certificirana apiterapevtka in NLP praktik hipnoze

Postavi vprašanje

Simona Sanda

Simona Sanda uni. dipl. psih. spec. klinične psihologije

Postavi vprašanje

Liljana Mervic

doc. dr. Liljana Mervic dr. med. spec. dermatovenerologije

Postavi vprašanje

Vsi Viva strokovnjaki